Torek, 28. 5. 2019, 11.41
4 leta, 11 mesecev
Hrvati korak bližje evru - čeprav si ga prebivalci želijo vse manj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,01
4
Raziskave javnega mnenja kažejo, da so hrvaški državljani vse manj naklonjeni evru.
Hrvaška je na Evropsko centralno banko (ECB) naslovila vlogo za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja s hrvaško centralno banko pri nadzoru hrvaških kreditnih institucij v okviru enotnega nadzornega mehanizma, s čimer so naredili korak proti vstopu v območje evra. Čeprav nedavna javnomnenjska anketa kaže, da Hrvati evru niso naklonjeni, je zanje to edina prava pot, meni ekonomist Igor Masten.
Zahtevo sta v imenu Hrvaške podpisala minister za finance Zdravko Marić in guverner centralne banke Boris Vujčić, poroča STA. Kdaj naj bi kuno zamenjali za evro, še ni znano.
V postopku tesnejšega sodelovanja med centralnima bankama gre za postopek prilagajanja regulatornega okvira in celovite ocene kreditnih institucij, ki poslujejo na Hrvaškem. Proces ocenjevanja po prilagoditvi nacionalne zakonodaje traja od pol do enega leta. ECB praviloma izvaja nadzor nad sistemsko pomembnimi institucijami, državna centralna banka pa nad preostalimi bankami, še poroča STA.
"Prevzem evra je prava pot"
Medtem ko vlada Andreja Plenkovića Hrvaško korak za korakom vodi proti vstopu v skupno evrsko območje, je javna podpora vse manjša, kažejo raziskave javnega mnenja. Eden glavnih razlogov naj bi bil strah pred zviševanjem cen življenjskih potrebščin.
A ekonomist Igor Masten nam je v nedavnem pogovoru dejal, da je za Hrvaško edino smiselno, da prevzame evro. "Njihova monetarna slika je zelo evropeizirana. Znaten del dolga hrvaških gospodinjstev in podjetij je namreč že zdaj v evrih. Tako je edina racionalna pot, da prevzamejo evrsko valuto, sicer je država po nepotrebnem podvržena valutnim tveganjem."
Hrvaška centralna banka HNB je objavila rezultate vsakoletnih raziskav javnega mnenja organizacije Eurobarometer na Hrvaškem. Ti kažejo na padanje naklonjenosti evru. Njegovo uvedbo je leta 2013 podpiralo 61 odstotkov državljanov, lani le še 40 odstotkov.
Kako je bilo pri nas?
Masten je pred kratkim, ob 15-letnici slovenskega vstopa v EU, za naš portal dejal, da se na primeru Slovenije strahovi o dvigu cen niso potrdili. "Takrat smo vplivu spremembe valute posvetili veliko pozornosti," je dejal Masten.
"Seveda je možno, da so določeni trgovci in gostinci izkoristili spremembo valute za dvig cen. A po prevzemu evra se je inflacija bistveno zmanjšala. V desetletju pred prevzemom evra je letna inflacija povprečno znašala okrog šest odstotkov, v desetletju po prevzemu pa dva odstotka. Skok ob konverziji je povsem nepomemben v luči tega, kakšno cenovno stabilnost nam je prinesel evro," je dejal ekonomist in sklenil: "Z vidika kupne moči in ohranjanja življenjskega standarda je evro precej boljši kot tolar."
Slovenski ekonomisti so v prvem letu po uvedbi evra ob 2,8-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin učinek spremembe valute ocenjevali na zgolj 0,2 odstotne točke. Rast cen so pripisovali vplivom rasti in pregrevanja gospodarstva ter globalnih cenovnih šokov pri hrani in energiji.
Spomnimo, da je Slovenija v območje skupne valute vstopila leta 2007, in sicer kot prva izmed desetih držav, ki so v EU vstopile maja 2004.
4