Hrvaška začenja operacijo evro, kdaj bo kuna postala preteklost?

Evropska centralna banka je pred hrvaškim vstopom v Evropsko unijo (EU) ocenjevala, da bi lahko južna soseda prvi korak k članstvu v evrskem območju naredila leta 2016, v območje skupne valute pa vstopila leta 2019. 

A krizno obdobje in klavrni kazalci javnih financ so postopek zamaknili. Leta 2015 je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker po enem od srečanj s hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović dejal, da si Hrvaška ne more obetati vstopa v območje evra pred letom 2020. Južne sosede je okrcal, da imajo previsok proračunski primanjkljaj in da so prepočasni pri strukturnih reformah.

Dve leti kasneje uvedba evra postaja prvi politični cilj vlade Andreja Plenkovića. "Zahvaljujoč ugodnim makroekonomskim in fiskalnim kazalnikom v zadnjih dveh letih lahko začnemo postopek za uvedbo evra," je danes na konferenci Strategija uvedbe evra na Hrvaškem napovedal hrvaški predsednik vlade. 

Foto: Bor Slana

Večletni postopek

Uradno plačilno sredstvo na Hrvaškem je kuna, vendar njihova zakonodaja dovoljuje tudi uporabo druge valute - tako je že danes mogoče z evri plačevati na cestninskih postajah ter ponekod v restavracijah. Foto: Bojan Puhek Kdaj bo Hrvaška kuno poslala v zgodovino, danes še ni mogoče reči, Hrvati pa bi radi, da se to zgodi čim prej. Plenković je danes dejal, da želijo do leta 2020 vstopiti v sistem mehanizma deviznih tečajev ERM II. Gre za sistem, v katerem se določi menjalni tečaj med nacionalno in evrsko valuto. Prav v tistem letu  bo Hrvaška tudi predsedovala Evropski uniji (EU).

Vstopu v omenjeni mehanizem sledi postopek, v katerem mora država izpolnjevati tako imenovane konvergenčne  (maastrichtske) kriterije, ki so opredeljeni v členu 140(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokolu o konvergenčnih merilih. Gre za kriterije:

• nizke stopnje inflacije,
• zdravih javnih financ,
• nizke stopnje obrestnih mer,
• stabilnih tečajev valut.

Pred uvedbo evra morajo soglasje za vstop v evrsko območje podati finančni ministri članic, Evropski parlament, na koncu tudi vrh EU. Plenković je ocenil, da bi skozi to sito Hrvati lahko prišli v dveh ali treh letih, kar je podobna dinamika, kot smo jo ob prevzemanju evra imeli Slovenci (več o tem v okvirju spodaj). "Bil bi zadovoljen, če bi bili do leta 2022 ali 2023 pripravljeni na prevzem evra," je dejal Plenković.

Dobra novica za Slovence?

Hrvaški prevzem evra bi za Slovence v prvi vrsti pomenil preprostejši plačilni promet. Danes je plačevanje v evrih zelo omejeno. Foto: STA , Kaj bi uvedba evra v tretji od naših štirih sosed (Madžari imajo še vedno forinte) pomenila za nas? Največja razlika bi bila, da bi na Hrvaškem lahko plačevali v domači, evrski valuti. To je že danes mogoče na cestninskih postajah ter v posameznih restavracijah. Čeprav je uradno plačilno sredstvo kuna, hrvaška zakonodaja dovoljuje tudi uporabo druge valute. A mesta, kjer je to mogoče, so omejena. Prevzem evra bi odpravil tečajna tveganja in poenostavil poslovanje za slovenska podjetja, ki poslujejo na Hrvaškem. 

Kaj pa mit o višjih cenah, ki naj bi jih prinesel evro? Hrvaška centralna banka Hrvatska narodna banka (HNB) v posebni brošuri, izdani ob začetku postopka, ocenjuje, da je bil učinek prevzema evra na cene v drugih članicah "zelo blag". V Sloveniji je tako ob 2,8-odstotni rasti cen življenjskih potrebščin v letu po prevzemu evra učinek evra ocenjen na 0,2 odstotne točke, podobno tudi v drugih članicah, ugotavljajo. "Država bo veliko pozornosti namenila zaščiti potrošnikov in podjetij ter preprečevanju zlorab pri zaokrožanju cen v novi valuti, pri čemer bo eden od pomembnih ukrepov dvojno označevanje cen," napovedujejo v HNB.

Spomnimo sicer, da je imela Slovenija v letih po uvedbi evra najvišjo inflacijo v območju evra, kar pa so ekonomisti pripisovali vplivom konjunkture in pregrevanja gospodarstva ter globalnih cenovnih šokov na področju hrane in energije.