Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Torek,
18. 10. 2011,
15.43

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3

Natisni članek

Samo Hribar Milič GZS Slovenija

Torek, 18. 10. 2011, 15.43

7 let, 2 meseca

Hribar Milič: Odpraviti moramo slabosti, da dobimo nov veter v jadra

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue Green 3
Skrajni čas je, da v gospodarstvu stopimo skupaj in preusmerimo pozornost javnosti in politike k pravim vprašanjem, je povedal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič.

S tem je razložil namen ponedeljkovega Vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Slovenija je dosegla kritično točko, ki pa ji bomo po prepričanju Hribarja Miliča kos, saj je njeno gospodarstvo še vedno vitalno. Smo manj zadolženi in dosegamo večjo menjavo kot Grčija, vendar pa potrebujemo strategijo, s katero bomo ustavili negativna gibanja. "Odpraviti moramo slabosti, da dobimo nov veter v jadra", je na seji upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za Gorenjsko še dodal. "Zgolj rast izvoza za izhod iz krize ne bo dovolj" Optimizem v slovenskem poslovnem prostoru je po njegovih besedah namreč splahnel. Izvoznih naročil imajo slovenska podjetja zaenkrat še precej, do konca leta naj bi tako morda skupaj dosegla celo izvoz iz leta 2008, vendar pa je negotova prihodnost, je pojasnil. Zgolj rast izvoza za izhod iz krize po njegovem mnenju ne bo dovolj, zlasti ne v luči višje rasti izvoza Poljske, Slovaške, Madžarske in Češke. Hribar Milič: Slovenska država se mesečno zadolžuje za 160 milijonov evrov Slovenska država se mesečno zadolžuje za 160 milijonov evrov, predvsem na račun pokrivanja tekočega poslovanja in ne zaradi investicij. V enem letu bomo tako pridelali skoraj dve milijardi evrov dolga, zaradi padca bonitetnih ocen pa se hkrati povečujejo stroški tovrstnega kreditiranja, je še dodal. "Država mora sprožiti reformo pokojninske blagajne, delovnopravne zakonodaje in zdravstva ..." Na vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju bodo gospodarstveniki tako v ponedeljek skušali opozoriti, da potrebujejo državno pomoč in gospodarsko politiko za začetek novega investicijskega ciklusa. Država mora poleg tega po mnenju prvega moža GZS sprožiti reformo pokojninske blagajne, delovnopravne zakonodaje in zdravstva, s spremembo davčnega sistema pa omogočiti sprostitev novih vlaganj.

"Za izhod iz krize ne potrebujemo diktature" Vse skupaj lahko po prepričanju predsednika GZS izpeljemo le ob radikalnem programu varčevanja, ob preusmeritvi dela zadolževanja v investicije. Poleg tega naj bi gospodarstveniki v ponedeljek podpisali zavezo Združenja Manager, ki med drugim govori o etičnem poslovanju, spoštovanju prava in kolektivnih pogodb. Za izhod iz krize ne potrebujemo diktature, temveč socialni dialog, je napoved dogodka zaključil Hribar Milič.

Razmere so sicer precej podobne tudi v gorenjskem gospodarstvu. Gorenjski izvozniki so v prvi polovici leta izvozili za 8,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, delež gorenjskega izvoza v slovenskem pa je padel na 8,6 odstotka, je povedala direktorica območne gospodarske zbornice za Gorenjsko Jadranka Švarc. Padel je tudi gorenjski uvoz, tako da pokritost uvoza z izvozom na Gorenjskem znaša 125 odstotkov, je dodala.

Ob koncu leta brez dela skoraj 8.000 Gorenjcev? Konec septembra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje na Gorenjskem 7.545 brezposelnih, torej pet odstotkov več kot septembra 2010, Švarčeva pa je ob tem opozorila, da bo lahko ob koncu leta brez dela skoraj 8.000 Gorenjcev. Skrb po njenih besedah povzroča tudi dejstvo, da je kar 60 odstotkov brezposelnih na Gorenjskem starih od 40 do 60 let, torej težje zaposljivih.

Spodbudni trendi v gorenjskem turizmu Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti je v gorenjski regiji od januarja do septembra 2011 zrasel s 13 na skoraj 19 milijonov evrov, največ na področju gradbeništva in predelovalne dejavnosti, je še opozorila Švarčeva. Spodbudni trendi pa so bili letos zabeleženi v gorenjskem turizmu, kjer so se nočitve tujih gostov to poletje povečale za 6,5 odstotka.

Ne spreglejte