Četrtek, 22. 9. 2022, 9.43
1 leto, 6 mesecev
Golobu zaušnica ekonomistov: Nerealistično, tvegano, neustrezno …
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,84
65
Za predlagan rebalans proračuna za letos in prihodnji dve leti fiskalni svet ni našel veliko lepih besed. Nasprotno, ideje Golobove vlade ekonomisti ocenjujejo predvsem kot nerealistične in tvegane.
Rebalans proračuna za letošnje leto predvideva za približno dve milijardi minusa v državni blagajni. To je sicer veliko manj od lani, ko je slovenska državna blagajna predvsem zaradi epidemije koronavirusa imela za dobre tri milijarde evrov več odhodkov kot prihodkov. "Znižanje glede na lani izhaja iz visoke nominalne rasti BDP in posledično večjih prihodkov ter iz precej manj negativnega učinka enkratnih dejavnikov na saldo kot lani, kljub sprejetju ukrepov za blažitev posledic draginje," so v poročilu, v katerem analizirajo predlagan rebalans proračuna, zapisali ekonomisti fiskalnega sveta.
Namerava pa Golobova vlada samo letos zapraviti 600 milijonov evrov več, kot so bili prvi načrti Janševe vlade. In predpostavke, na katere se naslanja predlog rebalansa proračuna za letos, stojijo na majavih nogah, menijo pri fiskalnem svetu.
"Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega kar 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje. Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih," opozarjajo pri fiskalnem svetu.
Ocena predloga rebalansa 2022
Ocena skladnosti predloga rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2022
Predlog rebalansa v številkah
V nadaljevanju vam predstavljamo glavne poudarke iz poročila fiskalnega sveta.
Nerealistično
"Predlog rebalansa ocenjujemo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko," opozarjajo pri fiskalnem svetu.
Neustrezno
"Z izvajanjem v predlogu rebalansa začrtane fiskalne politike bi se povečala tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ," pravijo pri fiskalnem svetu.
Tvegano
"V primeru dejanske realizacije predstavljenih projekcij predlog rebalansa ocenjujemo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim še vedno ugodne," menijo pri fiskalnem svetu.
Kaj je fiskalni svet in kdo so njegovi člani?
Fiskalni svet izvaja naloge na podlagi 7. člena Zakona o fiskalnem pravilu. Fiskalni svet pripravlja in javno objavlja ocene, ki lahko vključujejo tudi priporočila, v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, ki so določena v tem zakonu, predpisih, ki urejajo javne finance, ali predpisih EU, ki urejajo ekonomsko upravljanje v državah članicah.
Fiskalni svet sestavljajo trije člani oziroma predsednik in dva člana, ki jih na predlog Vlade potrdi Državni zbor. Člani so izvoljeni za dobo petih let, največ dvakrat zaporedoma. Trenutno svet vodi Davorin Kračun, preostala člana pa sta Alenka Jerkič in Tomaž Perše.
65