SiolNET. Posel danes Novice
4

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Gaspari: Dokapitalizacije NLB s strani države letos ne bo

4

termometer

Dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB) s strani države letos ne bo, je dejal minister za razvoj in evropske zadeve, ki opravlja tekoče posle, Mitja Gaspari.

Zaskrbljen je nad ukrepi NLB, "ker se govori predvsem o kapitalu, zelo malo pa o programih prilagajanja, ki niso stvar lastnikov, ampak uprave in nadzornega sveta". "Banke relativno slabo spremljajo slovensko gospodarstvo" Kot je dejal Gaspari, banke relativno slabo spremljajo slovensko gospodarstvo, predvsem NLB, "in ni čudno, da se pojavlja na radarju Evropske bančne agencije kot ena od bank, ki so jo uvrstili na seznam 16 bank, ki morajo storiti še marsikaj, da bodo normalizirale svoje delovanje". Gaspari: Govori se predvsem o kapitalu, zelo malo pa o programih prilagajanja "S takim tempom, kot se to zdaj dogaja v največji (slovenski) banki, sem sam zelo zaskrbljen, ker se govori predvsem o kapitalu, zelo malo pa o programih prilagajanja, ki niso stvar lastnikov, ampak uprave in nadzornega sveta," je dejal Gaspari. Na tem področju po njegovih besedah ni bilo veliko narejenega, pri čemer je omenil prodajo deleža v Banki Celje in zniževanje stroškov banke. "Tu je NLB še zmeraj vodeča banka tako v primerjavi z drugimi bankami v Sloveniji kot tudi s primerljivimi bankami zunaj Slovenije. Torej je ogromno dela za upravo in nadzorni svet, poleg tega, da se zahtevajo dokapitalizacije," je povedal.

Po mnenju Gasparija sicer ni nobenega razloga, da bi v Sloveniji potrebovali slabo banko, saj bi z njo "dokončno pokopali javnofinančno vzdržnost". Dober primer tega je bila po njegovih besedah Irska, "ki je iz krize privatnega bančništva zašla v krizo državnega proračuna".

"Ne potrebujemo posebne javne institucije" Po ocenah Gasparija ne potrebujemo posebne javne institucije. "Po kakšni ceni bi se portfelj bank jemal iz teh institucij, ko ni nobene prave tržne cene, ko so banke še vedno solventne in imajo svoj kapital - to so vse odprta vprašanja, kjer bi nastalo več konfliktov kot rešitev, če bi se tega lotili," je dejal Gaspari.

Rešitev v organiziranju lastne enote za prestrukturiranje? Možno rešitev vidi v tem, da banke organizirajo svoje lastne enote za prestrukturiranje. "NLB se je za to odločila po dvoletnem razmisleku, končno, lahko bi to storila že pred letom ali več, najela prave ljudi in se začela ukvarjati s podjetji, v katere je vložila ta denar in ne iskala rešitve samo v stečajih, kjer je slučajno dobro zavarovana, ampak v tem, da bo imela potencialni dotok kapitala od živih podjetij kdaj v bodoče," je dejal.

Delničarji NLB bodo 27. oktobra na skupščini odločali o novi dokapitalizaciji banke. Banka Slovenije od NLB zahteva, da do konca tega leta izboljša kapitalsko ustreznost, ciljne količnike kapitalske ustreznosti pa doseže z dokapitalizacijo.

Jašovič: Do tega, kdo bo dokapitaliziral NLB, sem nevtralen Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je do tega, kdo bo dokapitaliziral banko, nevtralen, saj je to stvar lastnikov. Meni pa, da dokapitalizacija z davkoplačevalskim denarjem ni najbolj optimalna. "Davkoplačevalski denar v banko ne sodi, ker gre za tvegano naložbo, ki se v obdobju suhih let lahko zmanjšuje," je Jašovič dejal v pogovoru za Mladino.

Odprte še vse možnosti Po Jašovičevih besedah so glede 400-milijonske dokapitalizacije NLB odprte še vse možnosti. Najprej se morajo lastniki jasno izreči, ali jih obstoječa strategija že zadovoljuje in ali so pripravljeni dati kapital za njeno izvedbo, ali pa bodo rekli, da zaradi spremenjenih okoliščin v strategijo ne verjamejo več in jo je treba spremeniti. Vmes so, tako Jašovič, možne različne kombinacije, samo odločiti se je treba.

400-milijonska dokapitalizacija bi NKB po Jašovičevih ocenah dvignila na raven devetih odstotkov kapitala Tier 1 oziroma celo višje, s čimer bi pridobili nekaj dodatne rezerve za primer, če bi se zgodil še kak val stečajev. "Če se bo na koncu izkazalo, da je kapitala preveč, ga bomo z veseljem izplačali lastnikom v obliki dividend oziroma ga bo z veseljem izplačal tisti, ki bo sedel na tem stolu," je dejal, na vprašanje, ali meni, da ne bo več na stolu prvega moža NLB, pa je dejal: "Odstavljajo me že kar nekaj časa."

"Dokapitalizacija NLB je verjetno zadnji izhod pred najslabšim možnim scenarijem" Dokapitalizacija NLB s strani države je verjetno zadnji izhod pred najslabšim možnim scenarijem. Če torej niti država ne bi hotela dati kapitala, bi NLB morala iti v bistveno večjo odprodajo svojega premoženja. To pomeni povsem drugačno strategijo od sedaj veljavne, poudarja Jašovič v pogovoru za tednik Mladina.

Država po Jašovičevih pojasnilih banki lahko pomaga, ker pa s tem morda deprivilegira ostale banke, ki delujejo na trgu, ji Evropska komisija lahko naloži delitev bremena in s tem popravo "krivice", ki jo je z intervencijo naredila drugim bankam, ki take pomoči niso bile deležne. Evropska komisija lahko denimo zahteva, da mora NLB zapreti nekatere poslovalnice po državi, ker da ima v Sloveniji prevelik tržni delež, ali pa da mora odprodati kaj več od tega, da so v NLB za odprodajo že samo predvideli v strategiji. NLB je komisiji posredovala program, kaj vse bo naredila, da se bo stanjšala, "možno pa je, da se jim to ne bo zdelo dovolj". "Med drugim smo ji rekli, da Banko Celje sicer nameravamo prodati, a da tega morda ne bomo storili takoj, ker trenutne razmere za to niso najbolj ugodne," je dejal Jašovič, ki pričakuje, da bo Evropska komisija potrdila program prestrukturiranja NLB, ki izhaja iz strategije.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin