Ponedeljek, 6. 8. 2018, 15.05
5 let, 8 mesecev
Del insolvenčnega zakona v neskladju z ustavo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,07
Insolvenčni zakon je po ugotovitvah ustavnega sodišča v neskladju z ustavo v delu, ki dolžniku ne omogoča, da bi ga sodišče v postopku, ko odloča o prehodu iz prisilne poravnave v stečajni postopek, pozvalo k predložitvi vseh listih. DZ mora to protiustavnost odpraviti v enem letu, do takrat pa je kot rok za to postavilo tri delovne dneve.
Pobudo za oceno ustavnosti je vložila družba Finander, za katero je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in začelo stečajnega, ker ni predložila poziva upnikom za vplačilo nominalnih zneskov osnovnega vložka oz. ker ni predložila "enega papirja", sodišče pa je ni pozvalo k dopolnitvi.
Ustavno sodišče je s pritožbo soglašalo in ugotovilo, da se s podaljšanjem postopka za nekaj dni, ki ga zahteva poziv sodišča za odpravo pomanjkljivosti, ne bo ogrozilo načela hitrosti postopka. Bo pa takšna ureditev sledila cilju postopka prisilne poravnave, to je finančno prestrukturiranje dolžnika, ki naj omogoči nadaljevanje dolžnikovega podjema, je dodalo.
Kot izhaja iz odločbe, ki jo je sodišče javnosti posredovalo danes, mora DZ to popraviti v enem letu, v vmesnem času pa velja, da mora sodišče dolžnika v primeru, ko ta predloži odpravek notarskega zapisnika skupščine, ne pa tudi listine s pozivom upnikom za vpis in vplačilo delnic, pozvati, naj mu jo predloži v roku treh delovnih dni od prejema poziva sodišča.
V primeru družbe Finander je vlogo vložila laična stranka, ki ni bila zastopana po odvetniku. Ustavno sodišče je v primeru uvedbe stečaja nad to družbo razveljavilo sklep ljubljanskega okrožnega in višjega sodišča ter zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
