SiolNET. Posel danes Novice
10

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Črni oblaki nad evropskimi bankami. Tudi nad slovenskimi?

10

termometer

Pred evropskim bančnim sistemom so turbulentni meseci. Novi stresni testi bodo v kratkem dokončno razkrili, kolikšna je luknja v kapitalu nekaterih velikih bank, predvsem italijanskih. Kako so po večletni sanaciji proti novi poglobitvi krize odporne banke v Sloveniji?

Nad evropskim finančnim sistemom se spet zbirajo črni oblaki. Ob nizkih ali celo negativnih obrestnih merah in šibki gospodarski rasti bi lahko nakopičene težave s slabimi posojili povzročile novo bančno krizo v evroobmočju.

V petek trenutek resnice za evropske banke

Evropski bančni organ (EBA) bo predvidoma v petek objavil rezultate stresnih testov, ki bodo razkrili, katere od 53 največjih evropskih bank nimajo dovolj kapitala. Gre za banke, ki pokrivajo 70 odstotkov bančnega sistema EU. Med njimi tokrat ni nobene slovenske banke.

Sočasno redno letno nadzorniško pregledovanje in ovrednotenje tveganj opravlja tudi Evropska centralna banka (ECB). V njene stresne teste so vključene tri pomembne slovenske banke – NLB, NKBM in Abanka. ECB bo predvidoma v prihodnjem mesecu objavila usmeritve, kako naj se banke lotijo zmanjševanja deleža slabih posojil v bilancah.

Podobno kot prejšnja leta bo tudi Banka Slovenije izvedla stresne teste za preostale banke, ki so v njeni neposredni pristojnosti. Pri tem bo sledila scenarijem in metodologiji EBA. Kot so pojasnili v Banki Sloveniji, ki jo vodi guverner Boštjan Jazbec, objava rezultatov ni predvidena.

 

Za evropski finančni sistem italijanske banke največje tveganje

Stanje, v katerem evropske banke čakajo letošnje stresne teste, ni spodbudno:

 

  • Kritično je predvsem v Italiji, ki jo zadnje mesece pretresa huda bančna kriza. Obseg slabih posojil naj bi dosegal kar 360 milijard evrov, zaradi česar analitiki menijo, da je italijanski bančni sistem večja grožnja evroobmočju kot izstop Velike Britanije iz EU. Čeprav so banke že odpisale okoli 44 odstotkov vrednosti slabih posojil, investitorji ocenjujejo, da je njihova vrednost bliže od 20 do 25 odstotkom trenutne vrednosti, kar pomeni dodanih okoli 40 milijard evrov odpisov. Pokritost slabih posojil je premajhna in banke bodo potrebovale veliko kapitalsko injekcijo, pri kateri brez reševalnega paketa države ne bo šlo.

 

  • Zaradi referendumske odločitve Britancev je vrednost tamkajšnjih bank čez noč strmoglavila. Banke bi lahko ohromila predvsem morebitna panika na nepremičninskem trgu, ki bi povzročila rast slabih posojil. V zadnjih tednih so se razmere sicer nekoliko umirile, vendar analitiki opozarjajo, da so posledice brexita nepredvidljive.

 

  • V težavah sta tudi dve največji nemški banki Deutsche Bank in Commerzbank, ki se borita s preveliko količino tveganih finančnih instrumentov. Mednarodni denarni sklad (IMF) je pred kratkim celo presodil, da je Deutsche Bank največja grožnja stabilnosti območja evra.

 

  • Portugalski bančni sistem se še vedno bori s slabimi posojili, nizko dobičkonosnostjo in mrtvilom pri investitorjih. Posledično so se okrepile razprave o pravilnosti ustanovitve slabe banke, prek katere so leta 2011 banke očistili slabih posojil.

 

  • Španska banka Banco Popular Espanol je prejšnji mesec zbrala 2,5 milijarde evrov svežih sredstev, ker so jo bremenile izgube, povezane s hipotekarnimi posojili. To kaže, da najšibkejši posojilodajalci v državi še vedno niso preboleli zloma nepremičninskega trga v letu 2008 in posledičnih težav v gospodarstvu.
 

Italija bi spremembo pravil, ki so razlastila slovenske obvezničarje

Čeprav ima Italija samo eno banko, ki se uvršča med globalno pomembne (Unicredit), pa nekateri analitiki menijo, da bi lahko kriza v bankah, ki se je poglobila z brexitom, ogrozila italijansko stabilnost in morda celo stabilnost EU. Ne preseneča, da so v Italijo zato uprte oči po vsej Evropi.

Zaradi nakopičenih težav italijanskih bank je vedno bolj napeto tudi v političnih odnosih, predvsem na relaciji Rim–Berlin. Italijanski bančni sistem namreč potrebuje obsežen reševalni paket, toda evropska pravila predsedniku vlade Matteju Renziju preprečujejo, da bi država ukrepala brez razlastitve zasebnih lastnikov delnic in obveznic. Za zdaj njegova prizadevanja za spremembo teh pravil niso obrodila sadov. Nemška kanclerka Angela Merkel jim odločno nasprotuje, pri tem pa ima podporo tudi drugih evropskih voditeljev.

Čeprav ima Italija samo eno banko, ki se uvršča med globalno pomembne (Unicredit), pa nekateri analitiki menijo, da bi lahko kriza v bankah, ki se je poglobila z brexitom, ogrozila italijansko stabilnost in morda celo stabilnost EU. Čeprav ima Italija samo eno banko, ki se uvršča med globalno pomembne (Unicredit), pa nekateri analitiki menijo, da bi lahko kriza v bankah, ki se je poglobila z brexitom, ogrozila italijansko stabilnost in morda celo stabilnost EU.

Kapitala in rezervacij dovolj, komitenti pa nezaupljivi

Za odgovor na vprašanje, kako bi lahko težave evropskih, predvsem italijanskih bank vplivale na slovenski bančni sistem, velja analizirati, v kakšnih okoliščinah trenutno delujejo naše banke:

  1. Delež slabih posojil je še vedno med najvišjimi v Evropi, vendar se neprestano zmanjšuje. Terjatve, pri katerih plačilo zamuja nad 90 dni, so se po podatkih Banke Slovenije tako v letošnjih prvih petih mesecih znižale za 760 milijonov evrov, na 2,7 milijarde evrov. Po definiciji EBA je delež nedonosnih izpostavljenosti v slovenskem bančnem sistemu marca 2016 znašal 10,8 odstotka in bil za 3,4 odstotne točke nižji kot junija 2015. K znižanju deleža slabih terjatev v bančnem sistemu je pomembno prispeval prenos dveh bank na DUTB, pa tudi prodaje terjatev, odpisi in prestrukturiranja.

 

  1. Za odpornost bančnega sistema je ključno, da imajo slaba posojila slovenske banke dobro pokrita z oslabitvami in rezervacijami (maja je pokritost znašala 68 odstotkov) ter kapitalom. Banka Slovenije sicer opozarja, da so nekateri deli portfelja bolj obremenjeni z nedonosnimi terjatvami, zlasti majhna in srednja podjetja, v katerih je skoncentriranih 41 odstotkov vseh terjatev v zamudi nad 90 dni, ter tujci s 24-odstotnim deležem.

 

  1. V zadnjih letih se je precej zmanjšalo premoženje bank, na drugi strani pa se je povišal kapital. Kot je opozoril direktor Združenja bank Slovenije France Arhar, je imel bančni sistem leta 2009 52 milijard evrov bilančne vsote in štiri milijarde evrov kapitala, danes pa ima ob 4,5 milijarde evrov kapitala le še 37 milijard evrov bilančne vsote. Po podatkih Banke Slovenije je kapitalska ustreznost nad povprečjem evroobmočja: količnik kapitalske ustreznosti je lani septembra znašal 18,1 odstotka, povprečje Evropske monetarne unije pa je bilo 16,6 odstotka.

 

  1. V zadnjih letih se je izboljšalo tudi razmerje med financiranjem podjetij in prebivalstva, saj so se sredstva, ki jih banke namenjajo gospodarstvu, praktično izenačila z deležem poslovanja s prebivalstvom. Močno se je povečal delež finančnega premoženja, kot so državni papirji.

 

  1. Ena od največjih težav v poslovanju bank je padanje obrestnih prihodkov, kar resno najeda njihov dohodek. Neto obrestne prihodke poleg nizkih obrestnih mer zmanjšujeta še krčenje posojilne aktivnosti ter zniževanje posojilnih obrestnih mer in donosov na vrednostne papirje. Z nadaljnjim krčenjem obrestnih prihodkov in zniževanjem donosov na vrednostne papirje lahko pričakujemo nadaljnje zniževanje obrestne marže na eno od kritičnih točk, opozarjajo tudi v centralni banki.

 

  1. Banke za deponiranje sredstev pri ECB plačujejo celo že negativne obrestne mere. Na prebivalstvo negativnih obrestnih mer ne upajo prevaliti, saj bi s tem ogrozile svoj najstabilnejši vir financiranja.

 

  1. Padec dohodkov in posledično dobička za zdaj blažijo s sproščanjem rezervacij in oslabitev za posojila. To je imelo odločilen vpliv tudi na letošnji dobiček bank, ki ga je bilo pred obdavčitvijo za 245 milijonov evrov, vendar to ni dolgoročno vzdržen model poslovanja.

 

  1. Medbančno financiranje se je od začetka krize bistveno znižalo, saj so bile banke prisiljene prednostno vračati kratkoročne vire tujim financerjem. Posledično so naše banke tudi bolj odporne proti morebitnim šokom iz tujine.

 

  1. Na drugi strani tudi v bankah naraščajo vloge na vpogled, saj zaradi negotovosti prebivalstvo in podjetja nočejo tvegati z dolgoročno vezavo sredstev. Delež vpoglednih vlog gospodinjstev v vseh vlogah sektorja je po podatkih centralne banke v letošnjem letu dosegel skoraj 60 odstotkov. Za banke pomeni manjšo stabilnost tega vira. Na nezaupanje kaže tudi naraščanje gotovine v obtoku.

 

  1.  Likvidnost slovenskih bank je ugodna, kar je tudi posledica majhne kreditne aktivnosti in omejenih možnosti za dovolj donosne naložbe. Toda zaradi povečanja deleža vlog na vpogled v bankah narašča potreba po zagotavljanju tako imenovane sekundarne likvidnosti. Ob morebitnem premiku sredstev varčevalcev iz bank v druge naložbe bodo banke namreč morale imeti na voljo zadostna likvidna sredstva za poplačilo depozitov.

Največja nevarnost za banke je panika pri komitentih

Da so slovenske banke trenutno veliko bolj odporne in stabilne, meni tudi France Arhar: "Toda če bi nastopila nova gospodarska kriza, bi se tudi dobra posojila začela spreminjati v slaba." Po njegovem mnenju bo treba biti pri morebitnem poglabljanju bančne krize v EU pozoren in se odzvati na pravi način, da med ljudmi ne bi zavladali negotovost in panika.

Tudi drugi naši sogovorniki iz bank menijo, da neposrednih posledic poglabljanja kriz v nekaterih večjih evropskih bankah slovenski sistem ne bi smel občutiti. Slovenski bančni sistem ni neposredno povezan z italijanskim, zato nevarnosti neposredne "okužbe" ni (več o tem v okvirju).

V stresne teste Evropske centralne banke so vključene tri pomembne slovenske banke – NLB, NKBM in Abanka. V stresne teste Evropske centralne banke so vključene tri pomembne slovenske banke – NLB, NKBM in Abanka. Foto: Reuters

Banke bi zatresla nova recesija

Svarijo pa pred posrednimi posledicami, predvsem pred morebitno novo recesijo:

 

  • Domači bančni sistem je nadpovprečno izpostavljen do domačega gospodarstva. V nasprotju z velikimi evropskimi bankami tveganj tako nima razpršenih. Zaradi izvozne izpostavljenosti gospodarstva je Slovenija tudi veliko manj imuna proti gospodarskemu dogajanju v največjih evropskih državah.

 

  • Procesi prestrukturiranj podjetij, ki so v teku, temeljijo na gospodarski rasti. Če te ne bo, bi se spet lahko začel povečevati delež slabih posojil, kar bi lahko zatreslo finančni sistem.

 

  • Kljub visokim rezervacijam bi se za problematična lahko hitro izkazala tudi slaba posojila. Kot dokazuje ravno aktualni primer največjih italijanskih bank, je namreč nepokriti del slabih posojil tleča nevarnost, ki lahko v določenih okoliščinah spet začne najedati kapital bank.

"Treba bo počakati na stresne teste. V primeru zelo negativnih rezultatov pri italijanskih bankah so mogoči različni scenariji sanacije, med drugim tudi z zmanjševanjem obsega poslovanja teh bančnih skupin. Kje, kaj in kako bi te velike bančne skupine zmanjševale svoje poslovanje, pa je odvisno od veliko dejavnikov in poslovnih podatkov," je povedal Slavko Rogan, direktor upravljanja premoženja v druži Alta Skladi.

Stresne teste bosta najbolj občutila UniCredit in Banka Koper

Težave italijanskih bank bi lahko imele neposreden vpliv na slovenski bančni trg prek UniCredit banke Slovenija, ki je del največje italijanske bančne skupine, in Banke Koper, ki je del bančne skupine Intesa Sanpaolo. Glede na bilančno vsoto imata ti dve banki skupaj skoraj 13-odstotni delež. V primeru negativnih rezultatov stresnih testov bi se lahko znašli pod udarom zmanjševanja bilančne vsote in težjega dostopa do virov financiranja. UniCredit je na primer že napovedala odprodajo nekaterih naložb, s katerimi rešuje svoje bilance.

V slovenskem UniCreditu, ki ga vodi Stefan Vavti, so poudarili, da so na ravni skupine v letu 2015 in prvem četrtletju 2016 ustvarili dobiček ter da imajo trdne kapitalske količnike, ki presegajo predpisane zahteve ECB. Na vprašanje, ali zaznavajo težave zaradi negotovosti na italijanskem bančnem trgu, predvsem pri virih financiranja, ki jim jih ponuja matična banka, so odgovorili, da imajo že nekaj časa več depozitov kot posojil in da jim tržni deleži v zadnjih treh letih ves čas rastejo. Z rastjo tržnega deleža na področju kreditiranja zavračajo tudi informacije, da naj bi banka v zadnjem času na trgu postala manj aktivna.

 

Majhne domače banke in hranilnice so najšibkejši člen

​Banka Slovenije ocenjuje, da je kapitalska ustreznost naših bank na srednji rok ustrezna. Toda sočasno opozarja, da ostajajo majhne domače banke in hranilnice kapitalsko najranljivejša skupina bank.

Vrednost njihovega količnika kapitalske ustreznosti se je v letu 2015 povečala za 1,2 odstotne točke, na 13 odstotkov, kar je precej pod povprečjem slovenskega bančnega sistema. Katere banke in hranilnice konkretno so v najslabšem položaju, v centralni banki ne razkrivajo. Ob tem spomnimo, da se z iskanjem novega kapitala v tem trenutku ukvarjajo v Delavski hranilnici, hranilnici Lon in Deželni banki Slovenije.

 

Najbolj na udaru delnice italijanskih in nemških bank

Zaradi nezaupanja investitorjev v banke so njihove delnice na trgih podvržene velikim nihanjem. To še posebej velja za italijanske in nemške banke.

UniCredit je v letošnjem letu izgubil že več kot 60 odstotkov vrednosti, delnice druge največje italijanske banke Intesa Sanpaolo pa so padle za okoli 45 odstotkov. Najbolj kritično je v banki Monte dei Paschi di Siena. V 12 mesecih je izgubila 90 odstotkov tržne vrednosti. Največji nemški banki – Deutsche Bank in Commerzbank – sta v enem letu izgubili približno 50 odstotkov vrednosti.

"Zunanji pogled na bilance ter primerjava dveh največjih italijanskih bank in nemških bank pokaže, da sta nemški bistveno manj tvegani in občutljivi na morebitni večji obseg slabih posojil," je trenutno največji bančni žarišči primerjal Slavko Rogan iz Alte Skladov. Opozoril je še na eno bistveno razliko: medtem ko imata obe italijanski banki bistveno več posojil kot depozitov, je pri največjih dveh nemških bankah stanje ravno obratno. Poleg tega je treba upoštevati, da Deutsche Bank in Commerzbank delujeta v boljšem gospodarstvu, zato je po njegovem mnenju stanje v italijanskem bančnem sistemu slabše kot v nemškem.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 43
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin