Torek, 24. 1. 2017, 4.24
6 let, 6 mesecev
Bojan Petan pred sodnika zaradi spornega lastninjenja Term Čatež
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,75
2
Zaradi spornega lastninjenja družbe Terme Čatež se bo moral pred sodiščem zagovarjati tudi dolgoletni predsednik uprave DZS Bojan Petan.
Sodna preiskava, ki so jo že opravili proti Petanovim pomagačem, je bila konec lanskega leta razširjena tudi na prvega moža DZS, so za Siol.net potrdili na okrožnem sodišču v Kopru. Petan se bo moral zagovarjati zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja, za kar mu grozi do osem let zaporne kazni.
V Termah Čatež sta se oblikovala dva tabora in bila bitko za prevlado v lastništvu.
Po dosedanjih ugotovitvah tožilstva in policije je Petan utemeljeno osumljen, da je z delniškimi in posojilnimi posli v obdobju po letu 2007 finančno izčrpaval Terme Čatež. Eno od največjih turističnih družb v državi naj bi lastninil z njenim denarjem.
Petan proti Vizjaku in Južni
Vse to se je dogajalo v obdobju vlade Janeza Janše, ko sta se v Termah Čatež oblikovala dva tabora in bila bitko za prevlado v lastništvu družbe. Prvega je vodil Petan kot predsednik uprave DZS. Idejni vodja drugega pa je bil tedanji gospodarski minister in Petanov sokrajan iz Brežic Andrej Vizjak (SDS), ki je skupaj z državno Kapitalsko družbo (Kad) v boju za Čatež pomagal belokranjskemu poslovnežu Dariju Južni.
Morda vas na Siol.net zanima tudi:
-> V turških poslih izginil denar vlagateljev v enega največjih slovenskih vzajemcev
-> Dušan Šešok: menedžer, ki si ga ne želite imeti za šefa
Julija 2007 je bila v Termah Čatež volilna skupščina, zato je bilo trgovanje z delnicami pred njo zelo živahno. Vsak od taborov si je poskušal nakopičiti čim več delnic.
Nekdanji minister Andrej Vizjak (SDS) je skupaj z državno Kapitalsko družbo (Kad) v boju za Čatež pomagal belokranjskemu poslovnežu Dariju Južni.
Petanov krog je s pomočjo Matjaža Satlerja, akterja certifikatske privatizacije in enega od najbogatejših Slovencev, kupil sedem odstotkov delnic Term Čatež od takratnega Turističnega podjetja Portorož (TPP). Vendar je borznoposredniška hiša Perspektiva v lasti Južne preprečila preknjižbo delnic, saj naj bi takratni direktor TPP presegel pooblastila pri prodaji. Obenem je Satler odkupil 1,7 odstotka delnic Term Čatež od Marine Portorož.
Spomnimo, da je minister Vizjak omenjene posle z delnicami Term Čatež označil za kriminal. Petan je medtem zatrjeval, da s temi posli nima nič.
Na pomoč poklicali Boška Šrota
Nato je država našla podjetje Ambient Roberta Kupca, da bi kupilo delnice, a je podjetje Nisa pod vodstvom Marka Ignjića objavilo namero za prevzem Marine Portorož in s tem blokiralo njihovo prodajo. Družba, ki je tarča prevzema, namreč ne sme sklepati nikakršnih poslov, ki ne spadajo v tekoče poslovanje.
A država se je znašla drugače in na pomoč poklicala Boška Šrota, takratnega predsednika uprave Pivovarne Laško. Kot je znano, je bil Šrot v tistem obdobju v precej dobrih odnosih z Janševo oblastjo oziroma z vplivno državno sekretarko Andrijano Starina Kosem.
Šrot oziroma eno od njegovih podjetij je kupilo 10 odstotkov Term Čatež, ki so bile za Petanov krog hranjene pri Factor banki. Prav Šrotov delež je državi omogočil prevlado na skupščini. Na njej je odstavila Petana in druge nadzornike Term Čatež, naklonjene Petanovemu taboru, in nastavila svoje. S tem je začasno prevzela oblast v Termah Čatež.
Država je v bitki za Terme Čatež na pomoč poklicala Boška Šrota, takratnega predsednika uprave Pivovarne Laško.
V vmesnem obdobju se je zgodil razhod med Šrotom in Starina-Kosmovo na eni strani ter Janšo na drugi. Šrotove delnice so romale v Petanov tabor, Šrot pa je pri tem poslu celo za tiste čase nadpovprečno dobro zaslužil.
Iz Term Čatež črpali denar za lastninjenje Term Čatež
Denar za posle, s katerimi je Petan krepil lastniški vpliv v Termah Čatež, je v resnici prišel iz povezanih družb, sta ugotovila tožilstvo in policija. Samo Marina Portorož, ki je bila v lasti Term Čatež, je Satlerju in DZS posodila sedem milijonov evrov za nakupe delnic.
Oškodovanje naj bi se zgodilo pozneje, ko je Petanov krog že skoraj sklenil lastninjenje Term Čatež. Marina Portorož, ki je s posojili financirala posle, je namesto denarja dobila manj vredne obveznice družbe Delo Prodaja. Vse te družbe je po trditvah policije in tožilstva lastniško in upravljavsko obvladoval Petan.
Vrednost obveznic Dela Prodaje je pozneje močno upadla, s čimer naj bi Marina Portorož utrpela večmilijonsko izgubo.
Preiskovali Petanove pomagače …
Kot smo razkrili na Siol.net, se je zaradi pomoči Petanu pri spornih poslih v Termah Čatež sprva zagovarjalo pet fizičnih oseb in ena pravna.
Gre za nekdanjega prvega moža borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik Bogdana Pušnika, nekdanjega predsednika uprave Term Čatež Mladena Kučiša in direktorja finančne družbe Nisa Marka Ignjića, ki naj bi sodelovali pri Petanovem lastninjenju Term Čatež v letih 2007 in 2008.
Preberite še:
-> Razkrivamo skrivnostno osebo, od katere Furs zahteva plačilo štiri milijone evrov davkov
Lastnik Akustike Group Aleksander Jereb in njegova družba ter cenilec Milan Neffat naj bi Petanu leta 2009 pomagali oškodovati Turistično podjetje Portorož, pozneje pripojeno Marini Portorož, z nakupom poslovnega kompleksa na Letališki cesti v Ljubljani. Akustika Group naj bi pri tem poslu pridobila 5,5 milijona evrov premoženjske koristi, meni tožilstvo.
… zdaj razširili preiskavo še proti Petanu in Satlerju
Denar za posle, s katerimi je Petan krepil lastniški vpliv v Termah Čatež, je pravzaprav prišel iz povezanih družb.
V začetku lanskega leta so na tožilstvu zahtevali razširitev sodne preiskave zoper:
- Bojana Petana kot predsednika uprave DZS,
- Dušana Černeta, tedanjega prvega moža Marine Portorož,
- Matjaža Satlerja, direktorja in lastnika podjetja MS Invest (prej MB Satler Investicije),
- DZS in
- MS Invest.
Po pritožbah je višje sodišče zavrnilo uvedbo sodne preiskave le zoper DZS. Preiskava proti preostalim je pred dnevi postala pravnomočna.
Petanu in Černetu očitajo zlorabo položaja, so nam potrdili na okrožnem sodišču v Kopru. Satlerju, ki je v poslih z delnicami Term Čatež zase in za svoje podjetje dobil provizijo, pa očitajo pomoč pri zlorabi položaja.
Satler in Petanov odvetnik Miha Kozinc uvedbe preiskave nista želela komentirati. Černe ni bil dosegljiv za komentar.
Petana že prej preiskovali
Proti Petanu in DZS že teče sodna preiskava zaradi nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe položaja. V tem primeru naj bi vzeli pod drobnogled sporno kapitalsko krepitev DZS iz leta 2010.
To je družba pod vodstvom Petana izpeljala s pripojitvijo podjetja TPP, nanj je Marina Portorož pred tem prenesla za več kot 20 milijonov evrov nepremičnin, med drugim apartmajsko naselje Rezidence Marina in Hotel Koper. V zameno naj bi Marina dobila delnice TPP, ki pa naj bi bile vredne manj od nepremičnin. S tem naj bi bili oškodovani Marina Portorož, Terme Čatež ter njuni preostali delničarji, med drugim državni Kad.
53-milijonsko oškodovanje
Nacionalni preiskovalni urad (NPU) pod vodstvom Darka Majheniča je junija 2014 po vsej Sloveniji opravil številne hišne preiskave.
Spomnimo, da so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) junija 2014 po vsej Sloveniji opravili številne hišne preiskave. Preiskovali so sume zlorabe položaja, oškodovanja upnikov, predvsem bank, in pomoči pri teh kaznivih dejanjih.
"Ugotovili smo, da je glavni osumljenec s pomočjo preostalih osumljenih oseb od leta 2007 iz odvisnih družb s sedežem v Ljubljani in Portorožu z zlorabo vodstvenih, nadzornih in skupščinskih organov in prek načrtnega izčrpavanja družbe prenašal posamezna sredstva," je tedaj povedal direktor NPU Darko Majhenič.
Osumljeni naj bi Terme Čatež in Marino Portorož oškodovali za vsaj 53 milijonov evrov, premoženjsko korist, ki so jo pri tem pridobili, pa so v NPU ocenjevali na 24,5 milijona evrov. Več o tem v izjavi Majheniča za javnost.
Tudi Sparkasse nad DZS
Po podatkih okrožnega sodišča v Ljubljani banka Sparkasse, ena od članic konzorcija bank, ki so leta 2014 reprogramirale za več kot 100 milijonov evrov posojil DZS, izpodbija postopek preventivnega prestrukturiranja finančnih obveznosti. Tega je družba pod vodstvom Bojana Petana uvedla v začetku letošnjega leta, z njim pa je preprečila rubež premoženja.
Tega bi lahko banke in druge upnice začele, ker je potekla veljavnost sporazuma o reprogramu dolgov. Vse to da slutiti, da bo imel DZS težave pri dogovarjanju o finančnem prestrukturiranju, saj se morajo z njim strinjati upniki z najmanj 75 odstotki terjatev.
Petan je v zadnjih treh letih serijsko kršil dogovor z bankami upnicami. Te so odobrile refinanciranje posojil pod strogimi pogoji. Po sporazumu je bilo DZS prepovedano:
- izplačevanje dividend, dokler se finančni dolg ne zniža na dvakratnik EBITDA,
- kupovanje lastnih delnic,
- vlaganje v osnovna sredstva, razen če se banke s tem ne bi strinjale. To v letu 2014 ni smelo preseči 1,9 milijona evrov, v letu 2015 dva milijona evrov, v letu 2016 pa 2,3 milijona evrov,
- odobravanje novih posojil in poroštev povezanim osebam in tretjim osebam,
- povečanje finančnega dolga,
- kupovanje delnic, obveznic in drugih finančnih naložb ter
- sklepanje svetovalnih pogodb v vrednosti, ki presega 50 tisoč evrov.
Ključno pa je, da bi moral v tem obdobju prodati velik del premoženja, med drugim Marino Portorož, in do konca lanskega leta poplačati za najmanj 38 milijonov evrov dolgov. Vendar tega Petan ni naredil.
2