Sreda, 22. 11. 2023, 19.24
5 mesecev
Na sojenju Petanu o odnosih med DZS in odvisnimi družbami
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,04
Na sojenju prvemu možu skupine DZS Bojanu Petanu in soobtoženim zaradi domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju Term Čatež so zaslišali bivšega vodjo finančnega sektorja DZS Roberta Krajnika in bivšega predsednika uprave podjetja Delo prodaja Branka Berganta. Pričanji sta se med drugim razhajali glede tega, kdo je komu dajal navodila.
Odločitev za prevzemno ponudbo za Terme Čatež, ki sta jo leta 2008 objavili lastniško povezani družbi DZS in Delo prodaja, sta po besedah Roberta Krajnika sprejeli upravi obeh družb. Medtem je Branko Bergant danes dejal, da je bila to odločitev DZS.
V fazi preiskave je Bergant izjavil, da mu ni popolnoma znano, zakaj se je DZS odločila izvesti prevzem preko njegove družbe. Takrat je dejal, da mu je pripravljeno ponudbo na mizo prinesel Krajnik, ki naj bi imel vlogo kurirja. V pogovoru s kriminalisti naj bi Bergant dejal tudi, da je investicijsko politiko za vse povezane družbe določal Bojan Petan in da direktorjih hčerinskih družb pri odločanju niso bili avtonomni. Danes je Bergant poudaril, da zapisnikov s temi izjavami ni podpisal in da se večine dogodkov ne spominja več.
Krajnik je v zvezi s tem opozoril, da je bila družba Delo prodaja največja lastnica DZS, in vprašal, kako bi lahko on kot strokovni uslužbenec DZS dajal navodila predsedniku uprave največjega lastnika. Če je kdo kaj vedel o odločitvi za prevzemno ponudbo, je to Bergant, je še pripomnil.
Od poslov med podjetji iz skupine DZS je bila danes v ospredju tudi izdaja obveznic DPR1, s katerimi je družba Delo prodaja financirala prevzemno ponudbo za Terme Čatež, nato pa so s temi obveznicami Terme Čatež odplačale dolg Marini Portorož. Marina je namreč Termam Čatež posodila denar, da so lahko odkupile in umaknile lastne delnice, katerih lastnica je bila prav Marina Portorož. Po mnenju tožilstva so bile obveznice vredne manj od dolga, zaradi česar naj bi bili oškodovani delničarji Marine Portorož.
Bergant je dejal, da z izdajo obveznic ni bilo nič narobe, in poudaril, da je za izdajo Agencija za trg vrednostnih papirjev prižgala zeleno luč. Do njegovega odhoda iz podjetja leta 2012 je družba Delo prodaja redno izpolnjevala obveze iz obveznic, je še zatrdil.
Krajnik je dejal, da je na borzi malo poslov z obveznicami in zato borzna cena ni relevantna pri pomembnejših poslih, ki jih podjetja izvajajo zunaj borze, da bi se izognila provizijam. Menil je, da bi bila Delo prodaja v tistem obdobju sposobna odplačevati dolg. Po njegovih informacijah je podjetje mimo borze odkupilo kakšnih 95 odstotkov lastnih obveznic.
Glede vloge preostalih obtožencev, Bogdana Pušnika, Matjaža Satlerja in Marka Ignjića, priči nista povedali ničesar.
Glavna obravnava se bo nadaljevala 1. decembra, ko naj bi zaslišali pet prič, med njimi tri, ki danes niso prišle na sodišče. Tožilka je vztrajala, da je treba zaslišati še dve priči, ki sta v tujini.
