SiolNET. Posel danes Novice
4,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Bojan Dremelj zapustil Iskratel

4,30

termometer

Bojan Dremelj, nekdanji prvi mož Simobila in Telekoma Slovenije, se je odločil za odhod iz Iskratela.

V podjetju Iskratel iz Kranja, ki ga že leta pretresajo nenehne reorganizacije in kadrovske prevetritve, racionalizacija poslovanja ter razčiščevanje domnevnih nepravilnosti pri lastninjenju, so zdaj ostali še brez enega od članov najožjega poslovodstva.

Bojan Dremelj, nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije in Simobila, se je po petih letih odločil za odhod iz tega največjega proizvajalca telekomunikacijske opreme pri nas. Nazadnje je v Iskratelu opravljal funkcijo tehničnega direktorja (CTO), ki mu jo je leta 2014 zaupal glavni izvršni direktor Željko Puljić, sicer član nekdanje Dremljeve uprave v Telekomu Slovenije.

 

V Iskratelu je v zadnjih letih stolček tehničnega direktorja zelo vroč. V Iskratelu je v zadnjih letih stolček tehničnega direktorja zelo vroč.

Vselej v stiku z Iskratelom

"Drži, prejšnji mesec sem zapustil Iskratel," je za Siol.net potrdil Dremelj. Zavrnil je informacije, da se je s položaja tehničnega direktorja po manj kot dveh letih poslovil, ker se ni strinjal z načinom vodenja. Iskratel je namreč že dolgo v procesu prestrukturiranja in zniževanja stroškov, kar naj bi negativno vplivalo na zaposlene. "Drugačne zasebne načrte imam," je bil Dremelj skop s pojasnili. Ali se bo znova posvetil svetovalnemu poslu, za zdaj noče razkriti.

Dremelj je imel v zadnjih letih pomembno vlogo znotraj skupine. Preden je postal tehnični direktor Iskratela, je nekaj časa vodil eno od poslovnih enot znotraj skupine. Še prej je med letoma 2011 in 2013 pomagal na noge postaviti Iskratelov razvojni center RC IKT v Kranju, za katerega so v Iskratelu dobili več milijonov evrov evropskih sredstev. 

Iskratel in Dremelj imata že dolgo skupno zgodovino. Pred prihodom na Telekom Slovenije, ki je bil tradicionalno velik kupec Iskratelovih proizvodov, je vodil Simobil, drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja. Med njegovimi ustanovitelji je bil Iskratel. Poslovil se je leta 2004, ko je Simobil že prešel pod okrilje skupine Telekom Austria.

 

Željko Puljić je leta 2014 Bojana Dremlja imenoval na položaj tehničnega direktorja Iskratela. Željko Puljić je leta 2014 Bojana Dremlja imenoval na položaj tehničnega direktorja Iskratela. Foto: Bor Slana

 

Tehnični direktorji si izmenjujejo kljuko

Odhod Dremlja kaže, da imajo v Iskratelu že ves čas težave pri kadrovanju na enega ključnih položajev, tehničnega direktorja, odgovornega za produktno strategijo in upravljanje portfelja izdelkov. Leta 2010, ko je Iskratel vodil še Andrej Polenec, je iskanje zamenjave za dotedanjega tehničnega direktorja Bojana Likarja trajalo skoraj pol leta. Našli so Puljića, ki je ravno zapustil Telekom Slovenije in bil v preteklosti že zaposlen v Iskratelu. 

Ko se je dolgoletni prvi mož Polenec leta 2012 upokojil, se je mesto "tehničnega stratega" znova izpraznilo. Puljić je namreč napredoval, po dostopnih informacijah pa ga je zamenjal Janez Öri. A ne za dolgo. Položaj tehničnega direktorja je nazadnje prevzel Dremelj. Po podatkih spletne strani Iskratela jim še ni uspelo najti njegovega naslednika. To pa ni edini izziv, s katerim se tam spopadajo.

 

Iskratel skupaj z gradbenim podjetjem GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič, gradi infrastrukturo GSM-R (dispečersko omrežje) na okrog 1.200 kilometrov dolgem slovenskem železniškem omrežju. Iskratel skupaj z gradbenim podjetjem GH Holding, ki ga vodi Blaž Miklavčič, gradi infrastrukturo GSM-R (dispečersko omrežje) na okrog 1.200 kilometrov dolgem slovenskem železniškem omrežju. Foto: Bojan Puhek

 

Posel elektronskega cestninjenja se jim izmika

Na nedavnem Darsovem razpisu so se neuspešno potegovali za posel uvedbe elektronskega cestninjenja. Na koncu je bil izbran dvojec družb Telekom Slovenije in Q-Free, ki je ponudil nekaj manj kot sto milijonov evrov brez DDV. Ponudba Iskratela, ki se je povezal s slovaškim Sky Tollom, je bila za deset milijonov evrov dražja. Tako kot Kapsch je tudi Iskratel na izbor podal revizijski zahtevek in ga poskušal razveljaviti. Toda Dars zahtevkom pričakovano ni ugodil, tako da se postopek seli na državno revizijsko komisijo.

Veliko vprašanj vzbuja tudi dogajanje okrog še nekoliko "težjega" posla, ki ga je leta 2013 dobil konzorcij Iskratela in gradbenega podjetja GH Holding Blaža Miklavčiča. Gre za vzpostavitev infrastrukture GSM-R (dispečersko omrežje) na okrog 1.200 kilometrov dolgem slovenskem železniškem omrežju. Cena, po kateri sta Iskratel in GH Holding dobila projekt, ki bo predvidoma končan letos, je znašala 117 milijonov evrov. Toda Iskratel in GH Holding sta v zadnjih dveh letih na direkcijo za infrastrukturo poslala skupaj že 36 predlogov za anekse k osnovni pogodbi. Ti bi lahko projekt podražili za 30 milijonov evrov.

Projekt GSM-R: Vgrajevali drugo opremo?

Zadnji predlog za priznanje dodatnih del so na direkciji prejeli februarja letos. Iskratel in GH Holding sta ga utemeljila s podaljšanjem roka, do katerega je prišlo zaradi usklajevanja s civilnimi pobudami, ki so nasprotovale lokacijam nekaterih baznih postaj. "Predlog spremembe naročila je v fazi analize in preučevanja," so takrat pojasnili na direkciji. 

Po neuradnih informacijah iz gradbenih krogov Iskratel pri projektu GSM-R ni vgrajeval opreme, ki jo je navedel v ponudbi. Na direkciji tega niso ne potrdili ne zanikali. Pojasnili so le, da "je za vse morebitne spremembe in odstopanja od ponudbe, ki nastajajo med izvajanjem del, predviden postopek spremembe naročila, med katerim se ugotavlja, ali ta sprememba ustreza razpisanim zahtevam".

 

Januarskega odprtja novega poslovnega referenčnega centra se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar. Januarskega odprtja novega poslovnega referenčnega centra se je udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar.

 

Lani okoli sto milijonov evrov prihodkov

Kako letos posluje Iskratel, nismo mogli preveriti, saj v podjetju na naša vprašanja niso odgovorili. V začetku leta, ob odprtju novega poslovnega referenčnega centra, ki se ga je udeležil tudi premier Miro Cerar, pa je prvi mož Iskratela Puljić razkril oceno lanskih rezultatov.

Če so še v letu 2014 na ravni skupine ustvarili skoraj 110 milijonov evrov prihodkov od prodaje, naj bi se ti lani zmanjšali na nekaj manj kot sto milijonov evrov. To je nekoliko manj od načrtov. Ob tem naj bi ustvarili okoli devet milijonov evrov dobička iz poslovanja (EBIT) in približno pet milijonov evrov čistega dobička, kar je nekoliko manj kot v letu 2014.

V Iskratelu so se sicer že pred časom odločili, da bodo zmanjšali odvisnost od ruskega trga, tudi zaradi nestabilnega rublja, in povečali prodajo na drugih trgih, na primer v državah nekdanje Sovjetske zveze. Veliko si obetajo tudi od poslov v Iranu, kjer so v igri projekti v vrednosti nekaj deset milijonov evrov.

 

Iskratel iz zgodovine bremeni tudi 20-milijonska pomoč Binetu Kordežu pri prevzemu Merkurja. Iskratel iz zgodovine bremeni tudi 20-milijonska pomoč Binetu Kordežu pri prevzemu Merkurja. Foto: Matej Leskovšek

 

Pri lastninjenju pomagali tudi Kordežu

Iz preteklosti jih bremenijo še zgodbe, povezane z lastninjenjem Iskratela. Menedžersko-delavski odkup se je namreč lastninil s sredstvi podjetja. Gorenjski kriminalisti so zato leta 2014 po končani preiskavi kazensko ovadili nekdanji vodstvi Iskratela in Gorenjske banke, saj naj bi podjetje odškodovali za kar 26 milijonov evrov.

Opazna je bila tudi vloga Iskratela pri financiranju propadlega prevzema Merkurja, zaradi česar so nekdanja vodilna v podjetju Polenca in Metoda Zaplotnika ovadili še zaradi suma zlorabe položaja. Ekipi Bineta Kordeža je Iskratel posodil kar 20 milijonov evrov, vendar je šlo v resnici za obvodno financiranje bank, ki so bile čezmerno izpostavljene do Kordeževih. Iskratel je namreč denar dobil pri Gorenjski banki in ga nato posodil naprej. Zaradi neuspešnega prevzema Merkurja je nato Iskratel tako kot drugi financerji utrpel večmilijonsko izgubo.

Iskratel klesti posle lastnega razvojnega centra

Razvojni center za informacijske in komunikacijske tehnologije (RC IKT), ki je v večinski lasti Iskratela in ga je od ustanovitve leta 2011 vodil Bojan Dremelj, po njegovem odhodu leta 2013 pospešeno izgublja prihodke. V lanskem letu so se zmanjšali še za 45 odstotkov, na 4,33 milijona evrov, toliko nižji pa je bil tudi denarni tok iz poslovanja (EBITDA). Število zaposlenih v RC IKT se je medtem več kot prepolovilo, na okoli 41. Gre za načrtovano kleščenje obsega delovanja razvojnega centra zaradi nižje realizacije razvojnih storitev, ki jih ta opravi za Iskratel.

Kljub temu ima RC IKT mnogo večje težave. Kot je znano, država zahteva vračilo 2,4 milijona evrov, ki mu jih je leta 2011 odobrila za postavitev tehnološkega parka v Kranju. Domnevno naj bi se pojavile nepravilnosti pri črpanju evropskega denarja, po dolgotrajnem prerekanju pa je pristojno ministrstvo v začetku letošnjega leta unovčilo bančno garancijo.

Ko je bil na Iskratelu, zasebno ni nič služil

Že v začetku leta 2010, ko se je poslovil od uprave Telekoma Slovenije, se je Bojan Dremelj odločil za zasebno pot. Ustanovil je svetovalno podjetje 3011 in v manj kot pol leta ustvaril za več kot 40 tisoč evrov prihodkov. V letu 2011 mu je šlo še bolje, saj je dosegel okoli 78 tisoč evrov prihodkov. Ko je Dremelj prevzel vodenje RC IKT, je 3011 praktično nehal poslovati.

Dremljevi upravi še vedno grozijo tožbe

Proti nekdanji upravi Bojana Dremlja je Telekom Slovenije pred časom vložil tri odškodninske tožbe v skupni višini dobrih 58 milijonov evrov, in sicer zaradi domnevno spornih poslov v Sloveniji (Najdi.si), na Kosovu (Ipko) in v Makedoniji (On.Net). V zadnji zadevi, vrednostno najmanjši, naj bi bila v kratkem znana sodba.

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • bocob / 24.05.2016. ob 12:02 0 0

    Me zanima kako dolgo bo Iskratel se brcal. Telekomunikacije so v zadnjih letih iz ene najbolj perspektivne panoge postale segment kjer ni kaj dosti rasti. To pomeni, da tudi gnarja ni vec, kvecjemu manj za proizvajalce telekomunikacijske opreme. Mislim, da se jim slabo pise. Kot izgleda je Bojan to spoznal.

    0 0
  • IvanJanezNovak / 24.05.2016. ob 11:12 0 0

    dajmo počakat par dni pa bomo videl v katero državno firmo ga bo spet naplavilo.

    0 0
delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin