Ponedeljek, 30. 3. 2026, 6.23
2 meseca, 3 tedne
Vojna v Iranu
Sistemi Nata nad Turčijo prestregli četrto raketo iz Irana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,84
Iransko veleposlaništvo v Turčiji je zanikalo, da bi bil Teheran odgovoren za štiri rakete, izstreljene proti zračnemu prostoru Turčije. Hkrati je predlagalo ustanovitev skupne skupine za preiskavo incidentov.
Sistemi zračne obrambe zveze Nato so v turškem zračnem prostoru prestregli novo raketo, izstreljeno iz Irana, je danes sporočilo turško obrambno ministrstvo. Gre za že četrto raketo, ki naj bi jo Iran izstrelil proti Turčiji od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.
18.10 Sistemi Nata nad Turčijo prestregli četrto raketo iz Irana
14.52 Trump zagrozil z uničenjem otoka Harg
14.21 Španija zaprla zračni prostor za ameriška letala, vpletena v napade na Iran
13.20 Izrael in zalivske države znova tarča napadov
12.30 Po napadu na novinarje CNN Izrael ukrepal zoper bataljon
11.50 Izraelska vojska trdi, da je napadla obrate za proizvodnjo raket v Teheranu
11.40 Turki opozorili Trumpa, grozijo z vojaško akcijo: Udarili bomo
11.35 Iran potrdil smrt poveljnika mornarice revolucionarne garde
9.20 Trump: Velik dan v Iranu
8.19 Pakistan vidi vse več podpore svojim načrtom pogovorov za mir na Bližnjem vzhodu
7.45 ZDA načrtujejo tvegano operacijo v Iranu
6.47 Trump prepričan, da se je v Iranu že zgodila sprememba režima
6.24 Trump napovedal prevzem iranske nafte in otoka Harg
18.10 Sistemi Nata nad Turčijo prestregli četrto raketo iz Irana
Sistemi zračne obrambe zveze Nato so v turškem zračnem prostoru prestregli novo raketo, izstreljeno iz Irana, je danes sporočilo turško obrambno ministrstvo. Gre za že četrto raketo, ki naj bi jo Iran izstrelil proti Turčiji od začetka vojne na Bližnjem vzhodu.
"Balistično raketo, za katero je bilo ugotovljeno, da je bila izstreljena iz Irana in da je vstopila v turški zračni prostor, so nevtralizirale sile zračne in raketne obrambe Nata, razporejene v vzhodnem Sredozemlju," je sporočilo turško obrambno ministrstvo.
Od začetka vojne na Bližnjem vzhodu, ki sta jo konec februarja z napadi na Iran sprožila ZDA in Izrael, je Turčija skupaj z Natovimi sistemi zračne obrambe tako sestrelila že štiri rakete, izstreljene iz Irana.
14.52 Trump zagrozil z uničenjem otoka Harg
ZDA bodo uničile iranske elektrarne in otok Harg, če se Teheran ne bo kmalu strinjal z dogovorom o končanju vojne, je danes sporočil ameriški predsednik Donald Trump. Hkrati je zagrozil z napadi na objekte za razsoljevanje vode in vztrajal, da se je v Iranu že zgodila sprememba režima.
"ZDA vodijo resne pogovore z NOVIM IN RAZUMNEJŠIM REŽIMOM, da bi zaključile naše vojaške operacije v Iranu," je na omrežju Truth Social zapisal Trump in zagotovil, da je bil pri tem dosežen velik napredek.
Otok Harg je na zemljevidu označen z rdečo barvo.
"Toda če iz kakršnegakoli razloga dogovor ne bo kmalu sklenjen (...) in če Hormuška ožina ne bo takoj 'odprta za promet', bomo naš čudoviti 'obisk' v Iranu zaključili tako, da bomo razstrelili in popolnoma uničili vse njihove elektrarne, naftne vrtine in otok Harg (in morda tudi vse obrate za razsoljevanje vode!)," je dodal.
Najnovejše grožnje je označil za maščevanje za številne ameriške vojake in druge, ki so bili ubiti v "47-letni vladavini terorja starega iranskega režima".
Trump je že v nedeljo ocenil, da se je v Iranu zgodila sprememba režima, in se pri tem skliceval na številne vodilne predstavnike iranskih oblasti, ki so bili ubiti v nekaj več kot mesec dni trajajoči vojni.
Izrazil je tudi prepričanje, da bosta ZDA in Iran najverjetneje dosegla dogovor. Hkrati pa ni izključil možnosti zavzetja otoka Harg, ki je glavni izvozni terminal za iransko nafto v Perzijskem zalivu.
V Iranu so medtem danes zahteve ZDA za končanje vojne označili kot pretirane in nerazumne. Kot je še dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagej, se Teheran ne pogaja neposredno z ZDA in je doslej prišlo do izmenjav sporočil posrednikov o tem, da se ZDA želijo pogajati.
Prav tako je Washington obtožil, da nenehno spreminja svoje stališče, ob sklicevanju na iranske medije navaja britanski BBC. "Ne vem, koliko ljudi v ZDA jemlje trditve ameriške diplomacije resno," je še dodal.
14.21 Španija zaprla zračni prostor za ameriška letala, vpletena v napade na Iran
Španska vlada, ki odločno nasprotuje ameriško-izraelskim napadom na Iran, je zaprla španski zračni prostor za ameriška letala, ki sodelujejo v teh napadih, je danes sporočila španska obrambna ministrica Margarita Robles.
"Uporaba ameriških oporišč v Španiji ni dovoljena in seveda prav tako tudi ne uporaba španskega zračnega prostora za akcije v povezavi z vojno v Iranu," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala ministrica Robles in s tem potrdila poročanje španskega dnevnika El Pais.
Časnik je poročal, da je nepripravljenost Španije na sodelovanje otežila ameriško operacijo na Bližnjem vzhodu, saj so morali nekateri ameriški bombniki "obiti Iberski polotok, da so lahko vstopili v Gibraltarski preliv" ter bili s tem prisiljeni v spremembo poti in logistike.
Kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran je Španija prepovedala ZDA uporabo vojaških oporišč v Roti in Moronu za napade na Iran. Oporišči, ki ležita v Andaluziji in na jugu Španije, državi skupaj upravljata že desetletja. Ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na prepoved v začetku meseca Španiji zagrozil s prekinitvijo trgovinskih odnosov. Madrid sicer kritizira tudi zato, ker se ni pridružil zavezi Nata za zvišanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.
Španski socialistični premier Pedro Sanchez odločno nasprotuje ameriško-izraelskim napadom na Iran, ki jih zavrača kot nezakonite in nesmiselne.
Kmalu po začetku ameriško-izraelskih napadov na Iran je Španija prepovedala ZDA uporabo vojaških oporišč v Roti in Moronu za napade na Iran. Oporišči, ki ležita v Andaluziji in na jugu Španije, državi skupaj upravljata že desetletja.
El Pais je poročal, da kljub temu v oporiščih "ostajajo v veljavi vse naloge, ki so predvidene v dvostranskem sporazumu z Washingtonom".
13.20 Izrael in zalivske države znova tarča napadov
Izrael in države ob Perzijskem zalivu so bile danes znova tarča napadov Irana in njegovih zaveznikov v regiji. Izraelski mediji so poročali o požaru v naftni rafineriji v mestu Haifa. V več državah so prestregli rakete in drone, v Kuvajtu pa je bil tarča napada tudi obrat za razsoljevanje vode, za katerega je Iran obtožil Izrael.
Izraelski mediji so danes poročali o napadu na naftno rafinerijo v mestu Haifa na severu države, navajata francoska tiskovna agencija AFP in katarska Al Jazeera. Na objavljenih videoposnetkih je videti oblake črnega dima, ki se dvigajo v nebo, obseg škode pa ni povsem jasen.
Prav tako ni jasno, kaj natanko je povzročilo požar. Izraelska vojska je pred napadom sporočila, da je zaznala salvo raket iz Irana, libanonsko oboroženo gibanje Hezbolah, ki se bori na strani Irana, pa je v približno istem času sporočilo, da so napadli oporišče mornarice v Haifi z balističnimi raketami. Požar v rafineriji bi tako lahko povzročili tudi ostanki sestreljenih raket. Izraelsko ministrstvo za zdravje je danes sporočilo še, da je število ranjenih v mesecu dni od začetka vojne preseglo šest tisoč, poroča Al Jazeera. Ranjenih je bilo tudi 260 vojakov, podatkov o smrtnih žrtvah pa izraelske oblasti niso objavile.
O novih napadih so danes poročali tudi v zalivskih državah. Ministrstvo za obrambo v Savdski Arabiji je na omrežju X sporočilo, da je njihova zračna obramba sestrelila pet raket in pet brezpilotnikov, v Bahrajnu pa so v 24 urah prestregli sedem dronov in osem raket. Tarča napadov z raketami in droni, ki so jih v veliki večini prestregli, so bili tudi Združeni arabski emirati, Katar in Jordanija. V Kuvajtu pa so poročali o napadu na območje elektrarne in obrata za razsoljevanje morske vode, ubit je bil delavec iz Indije.
Potencialni napadi na obrate za razsoljevanje v državah ob Perzijskem zalivu, ki zagotavljajo pitno vodo za veliko večino tamkajšnjega prebivalstva, povzročajo veliko skrbi, saj bi uničenje ali oviranje delovanja teh obratov lahko povzročilo hudo krizo.
Iranska vojska je danes sporočila, da za napadom na obrat za razsoljevanje vode stoji Izrael. "Brutalen napad izraelskega režima na kuvajtski obrat za razsoljevanje, ki je bil izveden pod pretvezo obtoževanja Islamske republike Iran, je znak podlosti in pokvarjenosti sionističnih okupatorjev," je vojska sporočila v izjavi za državno televizijo, ki jo povzema AFP.
12.30 Po napadu na novinarje CNN Izrael ukrepal zoper bataljon
Po incidentu, v katerem so vojaki izraelskega rezervnega bataljona na Zahodnem bregu nadlegovali novinarsko ekipo televizije CNN, eden od vojakov pa je fizično napadel snemalca, je izraelska vojska danes v izjavi sporočila, da je ukrepala zoper bataljon in ga začasno umaknila iz operativnih dolžnosti, poročajo tuje tiskovne agencije. "Bataljon bo ostal v rezervi in bo prestal postopek, katerega cilj je okrepitev njegovih profesionalnih in etičnih temeljev," je v izjavi zapisala izraelska vojska. Ko bo ta postopek zaključen, bo bataljon nadaljeval operativne dejavnosti, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dodala vojska.
Po navedbah izraelskega portala Ynet naj bi bil namen tega presenetljivega ukrepa druge vojake odvrniti od podobnih ravnanj, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Slednja navaja še, da naj bi bili pripadniki bataljona razočarani nad po njihovem mnenju kolektivnim kaznovanjem.
Ekipa televizije CNN je 26. marca v vasi Tajasir na okupiranem Zahodnem bregu dokumentirala posledice napada izraelskih naseljencev in ustanovitve nezakonite postojanke, ko so izraelski vojaki pristopili k novinarski ekipi in palestinskim civilistom ter vanje uperili puške, je v soboto v izjavi zapisalo Združenje tujih novinarjev. Čeprav je ekipa CNN vojakom povedala, da so novinarji, so jim večkrat poskušali preprečiti snemanje in grozili z zasegom kamer, je dodalo združenje.
Pozneje se je izraelski vojak od zadaj približal snemalcu CNN, ga zgrabil za vrat, vrgel na tla in poškodoval njegovo opremo, je še opisalo novinarsko združenje, ki je obsodilo incident in med drugim terjalo odgovornost vpletenih. CNN je podrobnosti incidenta potrdil v svojem poročilu. "To ni bil nesporazum," je poudarilo novinarsko združenje, ki je napad opisalo kot "neposreden napad na svobodo tiska".
Gre za že drugi incident ta mesec, v katerem se je znašlo osebje CNN. V začetku marca je producent CNN po "neizzvanem napadu" izraelskih policistov utrpel zlom zapestja, poroča AFP.
Novinarji na Zahodnem bregu so po navedbah skupin za človekove pravice podvrženi zadrževanju, nadlegovanju in fizičnemu nasilju, pri čemer naj bi bili tovrstni incidenti bolj pogosti od oktobra 2023, ko se je začela vojna v Gazi, poroča AFP. Odbor za zaščito novinarjev (CPJ) poroča, da so izraelske sile od takrat pridržale ali zaprle vsaj 60 palestinskih novinarjev.
11.50 Izraelska vojska trdi, da je napadla obrate za proizvodnjo raket v Teheranu
Izraelska vojska je danes sporočila, da je napadla več deset obratov za proizvodnjo orožja, vključno s proizvodno linijo za rakete dolgega dosega zemlja-zrak v Teheranu. "V nizih zračnih napadov v zadnjih dveh dneh v Teheranu je bilo napadenih približno 40 objektov za proizvodnjo in raziskave orožja," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila izraelska vojska.
Med cilji je navedla objekt za sestavljanje raket dolgega dosega zemlja-zrak, objekt za sestavljanje komponent za protitankovske rakete in majhne protiletalske rakete ter objekt za razvoj in proizvodnjo motorjev za balistične rakete.
11.40 Turki opozorili Trumpa, grozijo z vojaško akcijo: Udarili bomo
Turčija je ameriške, iraške in kurdske sile opozorila, da bo sprožila vojaško akcijo, če bodo kurdske organizacije vključene v operacije proti Iranu, poroča portal Politika.
Več preberite v spodnjem članku:
11.35 Iran potrdil smrt poveljnika mornarice revolucionarne garde
Iranska revolucionarna garda je danes potrdila, da je bil ubit poveljnik njene mornarice Alirez Tangsiri, potem ko je Izrael že v četrtek sporočil, da so ga ubili v zračnem napadu.
Iranska revolucionarna garda je v izjavi, ki jo je objavila z njo povezana iranska tiskovna agencija Tasnim, sporočila, da je Tangsiri umrl za posledicami poškodb in da je mornarica kljub njegovi odsotnosti v zadnjih dneh zadala uničujoče udarce in ohranila odločilni nadzor nad Hormuško ožino, poroča britanski BBC.
Tangsiri, eden najvišjih poveljnikov garde, je v zadnjem času sodeloval v nadzoru prehoda plovil skozi strateško Hormuško ožino, ki jo je Iran zaprl po začetku izraelsko-ameriških napadov. Ameriško finančno ministrstvo je proti njemu in drugim poveljnikom garde leta 2019 uvedlo sankcije, potem ko je Iran v bližini Hormuške ožine sestrelil ameriški nadzorni dron.
Izrael je že v četrtek sporočil, da so ga ubili v zračnem napadu. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je ob tem dejal, da je bil Tangsiri "neposredno odgovoren za teroristično akcijo, v okviru katere so v Hormuški ožini položili mine in tako ovirali pomorski promet". Njegov umor je označil za sporočilo iranski revolucionarni gardi, da jih bo izraelska vojska polovila enega za drugim.
9.20 Trump: Velik dan v Iranu
Predsednik ZDA Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social sporočil, da so ameriške sile izvedle uspešne napade na več ciljev v Iranu. "Velik dan v Iranu. Naša velika vojska, najboljša in najsmrtonosnejša na svetu, je uničila številne dolgo iskane cilje. Bog vas vse blagoslovi!" je zapisal.
Big day in Iran. Many long sought after targets have been taken out and destroyed by our GREAT MILITARY, the finest and most lethal in the World. God bless you all! President DJT
— Commentary: Trump Truth Social Posts On X (@TrumpTruthOnX) March 30, 2026
(TS: 29 Mar 22:29 ET)…
8.19 Pakistan vidi vse več podpore svojim načrtom pogovorov za mir na Bližnjem vzhodu
Pakistan je v nedeljo izrazil gotovost v vse večjo podporo svojim načrtom pogovorov za končanje vojne na Bližnjem vzhodu, vključno z ZDA in Iranom, ki da sta glede tega izrazila zaupanje v državo. Pogovore med njima bi lahko izvedli že v prihodnjih dneh, je dejal zunanji minister Išak Dar, ki gosti kolege iz Savdske Arabije, Egipta in Turčije.
Vlada v Islamabadu se je v zadnjem času pokazala kot ključen posrednik v prizadevanjih za končanje vojne na Bližnjem vzhodu. Medtem ko ameriški predsednik Trump govori o pogajanjih z Iranom, jih ta uradno ne priznava, je pa preko Islamabada poslal odziv na ameriški načrt za končanje vojne v 15 točkah.
Pakistanski zunanji minister Išak Dar je v nedeljo na pogovorih o razmerah v regiji gostil kolege iz Savdske Arabije, Egipta in Turčije. Kot je po prvem dnevu srečanj dejal Dar, so vsi izrazili polno podporo potencialnim pogovorom ZDA in Irana v Islamabadu.
Skupaj s premierjem Šehbazom Šarifom sta po besedah Dara prav tako že opravila več pogovorov z najvišjimi predstavniki Irana, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in zunanjim ministrom Abasom Aragčijem, aktivno pa da sta v stikih tudi z ameriško administracijo. "V tem kontekstu je Pakistan zelo zadovoljen, da sta tako Iran kot ZDA izrazila zaupanje v Pakistan, da bi lahko omogočil pogovore," je dejal. "Pakistanu bo v čast gostiti in pospešiti pomembne pogovore med stranema v prihodnjih dneh, z namenom izčrpne in trajne rešitve konflikta," je dodal.
Omenil je še pogovore tako s kitajskim zunanjim ministrom Wangom Yijem kot generalnim sekretarjem ZN Antoniom Guterresom. Tako kot druge vlade po svetu popolnoma podpirata prizadevanja Pakistana za mir, je v izjavah, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, še dejal Dar.
7.45 ZDA načrtujejo tvegano operacijo v Iranu
Ameriški predsednik Donald Trump po navedbah ameriških uradnikov razmišlja o možnosti vojaške operacije, s katero bi ZDA iz Irana pridobile skoraj 450 kilogramov obogatenega urana, piše Wall Street Journal. Gre za kompleksno in tvegano misijo, ki bi ameriške sile verjetno zadržala v Iranu več dni ali celo dlje.
Več preberite v spodnjem članku:
6.47 Trump prepričan, da se je v Iranu že zgodila sprememba režima
Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo presodil, da se je v Iranu v okviru vojne, ki so jo proti državi sprožile ZDA z Izraelom, že zgodila sprememba režima. Obenem je v pogovoru z novinarji na krovu predsedniškega letala menil, da bosta strani najbrž dosegli dogovor. "Spremembo režima smo že imeli," je dejal in se ob tem skliceval na številne vodilne predstavnike iranskih oblasti, ki so bili ubiti v nekaj več kot mesec dni trajajoči vojni.
"Zdaj se ukvarjamo z drugimi ljudmi, kot se je kdorkoli do zdaj ukvarjal. Gre za povsem drugo skupino ljudi, tako da se meni to zdi sprememba režima. Iskreno povedano, so zelo razumni," je pojasnil v izjavah, ki jih povzema britanski BBC.
Izrazil je tudi prepričanje, da bosta državi ZDA in Iran najverjetneje dosegli dogovor. "Mislim, da se bomo dogovorili z njimi, sem precej prepričan, mogoče pa se tudi ne bomo," je dejal, potem ko je v zadnjem času večkrat govoril o pogovorih med stranema, v katerih naj bi posredoval Pakistan.
Od izbruha konflikta je Iran tako rekoč zaprl Hormuško ožino, ključno pot za prevoz nafte in zemeljskega plina, kar je pognalo cene energentov v nebo. Kot je v nedeljo dejal Trump, se glede tega obeta olajšanje, češ da bo skozi ožino lahko kmalu prešlo več tankerjev. "Dali so nam, mislim, da v znak spoštovanja, 20 ladij nafte, velikih, velikih ladij nafte, ki bodo lahko prečkale Hormuško ožino," je dejal ameriški predsednik in dodal, da bodo pošiljke pot opravile v prihodnih nekaj dneh.
6.24 Trump napovedal prevzem iranske nafte in otoka Harg
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za Financial Times povedal, da bi lahko prevzel iransko nafto in otok Harg, prek katerega gre večina izvoza iranske nafte. "Če sem iskren, bi najraje prevzel iransko nafto, ampak nekateri neumni ljudje v ZDA me sprašujejo, zakaj to počnem. Ampak to so neumni ljudje," Trumpove ostre besede navaja BBC.
Ob tem je Trump namignil tudi, da bi lahko zavzel otok Harg. "Morda bomo zavzeli otok Harg, morda pa ne. Imamo veliko možnosti," je dejal. "To bi pomenilo tudi, da bi morali biti na otoku kar nekaj časa." Na vprašanje o iranski obrambi na otoku je odgovoril: "Mislim, da nimajo nobene obrambe. Zelo preprosto bi ga lahko zavzeli."
Naftni terminal na otoku Harg
Izjave ameriškega predsednika prihajajo v času, ko je na Bližnji vzhod prispelo dodatnih 3.500 ameriških vojakov, saj narašča strah, da bi nadaljnja eskalacija ameriške sile izpostavila iranskim napadom.
Trump je v pogovoru dodal, da posredni pogovori med ZDA in Iranom prek pakistanskih pogajalcev dobro napredujejo, vendar ni hotel komentirati, ali bi lahko kmalu dosegli dogovor o prekinitvi ognja. "Dogovor bi lahko dosegli dokaj hitro," je dejal.
Otok Harg so ameriške sile sicer napadle že sredi marca, ko so izvedle obsežen ciljno usmerjen napad in zadele več kot 90 iranskih vojaških ciljev, je takrat poročalo ameriško centralno poveljstvo (CENTCOM). Otok leži približno 500 kilometrov severozahodno od Hormuške ožine in je dom največjega iranskega naftnega terminala, prek katerega Teheran izvozi 90 odstotkov svoje nafte.
