Duh protekcionizma, ki ga je v ZDA iz steklenice dokončno izpustil novi predsednik Donald Trump, očitno že vpliva tudi na poslovanje podjetij iz Slovenije na drugi strani Atlantika.
V začetku septembra se je ljubljanska Fotona, eden od največjih svetovnih proizvajalcev laserskih sistemov, znašla v postopku pred Ameriško zvezno komisijo za mednarodno trgovino (USITC). Razlog: domnevno zavajajoče oglaševanje izdelkov za zdravljenje parodontalne bolezni.
Prijavo proti Fotoni, ki je od spomladi letos v lasti kitajskega finančnega sklada AGIC, je vložil eden od njenih največjih tekmecev na ameriškem trgu – družba Millenium Dental Technologies.
Fotoni očita "napačne in zavajajoče trditve pri oglaševanju". S tem naj bi slovensko podjetje kršilo več členov zakona o trgovini, ki se nanašajo na nepoštene prakse pri uvoznem trgovanju.
Jabolko spora je dentalna laserska tehnologija LightWalker. Fotona jo izdeluje že od leta 2011 in jo ponuja za zdravljenje obzobnega tkiva po izbruhu parodontalne bolezni.
V Millenium Dental Technologies poudarjajo, da je Fotona na ta način ne bi smela oglaševati. Za to namreč ni pridobila dovoljenja zvezne agencije za zdravila, saj naj bi ta potrdilo za tehnologijo, učinkovito pri obnovi obzobnega tkiva, izdala le za tehnologijo Millenium Dental Technologies.
Zvezna komisija je sicer Fotono in preostale morebitne stranke v postopku že pozvala k predložitvi vseh relevantnih dejstev za presojo o tem, ali bi popravljalni ukrepi kakorkoli vplivali na javno zdravje, varnost in blaginjo prebivalcev ZDA, na trg dentalnih tehnologij, konkurenčnost na tem trgu in ameriške potrošnike.
Na Fotono, ki jo vodi Matjaž Lukač, smo včeraj naslovili več vprašanj:
1. Kako komentirajo prijavo, ki jo je na Ameriško zvezno komisijo za mednarodno trgovino vložila družba Millennium Dental Technologies?
2. Kateri izdelki in tehnologije so predmet tožbe?
3. Kakšno tveganje za poslovanje Fotone pomeni ta tožba glede na to, da večino prihodkov ustvari z laserji za dentalno medicino?
4. V letnem poročilu za 2016 ste zapisali, da je Fotona za konkurenco vedno bolj moteča, zato se možnost tožbenih zahtevkov v primerjavi s preteklimi leti povečuje. Ali menite, da je prav to dejstvo razlog za vložitev tožbe?
"Po našem mnenju tožba nima nobene podlage. Pred leti nas je isti konkurent za podobno zadevo že tožil in po pričakovanju izgubil," je odgovoril Matjaž Lukač, ki ocenjuje, da tožba ne predstavlja tveganja za podjetje.
Postopek, ki ga je ameriška zvezna komisija za mednarodno trgovino (USITC) uvedla v začetku avgusta, bi lahko bil velik udarec za Fotono, ki v Sloveniji zaposluje 243 ljudi.
Administracija Donalda Trumpa je že uresničila del obljub iz kampanje, povezanih z otežitvijo dostopa tuje konkurence in drugimi protekcionističnimi ukrepi.
Najprej zaradi politično-ekonomskega konteksta, ki gre vedno manj na roke evropskim podjetjem v ZDA. Administracija Donalda Trumpa je v slabih devetih mesecih mandata že uresničila del obljub iz kampanje, povezanih z otežitvijo dostopa tuje konkurence, ki naj bi "Ameriko spet naredile veliko", in drugimi protekcionističnimi ukrepi.
ZDA so tako že prvi dan njegovega mandata odstopile od prostotrgovinskega sporazuma. Trump se je zavzel tudi za ponovna pogajanja o severnoameriškem prostotrgovinskem sporazumu (NAFTA), s katerimi naj bi otežil selitev delovnih mest v Mehiko.
Napovedal je tudi uvedbo 45-odstotnih carin za številne izdelke, proizvedene na Kitajskem, med drugim jekla in gospodinjskih aparatov, prav tako za avtomobile iz Nemčije.
Tarča večine ukrepov so države, ki v razmerju do ZDA ustvarjajo velikanske trgovinske presežke. To so Kitajska, Mehika, Nemčija in Japonska.
Na zadnjem vrhu držav G20, ki so sprejele akcijski načrt za spodbujanje rasti gospodarstva, je Trump nanj pristal le zato, ker so bili vanj vključeni "legitimni obrambni mehanizmi v trgovini".
Naklonjenost ameriške vlade protekcionizmu in dodatni zaščiti domačih proizvajalcev so verjetno zaznali tudi v Millenium Dental Technologies. Ta družba je proti Fotoni v zadnjih treh letih že vložila dve tožbi, a tokrat prvič na eno od ameriških zveznih agencij.
Zdravstveni laserji so sicer daleč najpomembnejši proizvod Fotone, saj pomenijo kar 97 odstotkov njene prodaje.
Matjaž Lukač, direktor Fotone
Lani je Fotona prodajo zdravstvenih laserjev povečala za dobro petino v primerjavi z letom 2015, prodajo dentalnih naprav in pripadajočih pripomočkov pa za več kot pet odstotkov. Kar četrtino prodaje Fotona ustvari v Severni in Južni Ameriki.
Napad ameriškega tekmeca na Fotono časovno sovpada tudi z novimi lastniški spremembami v podjetju, ki ga je država leta 2014 prodala na javni dražbi. Takrat sta ga kupila ameriški finančni sklad Gores Group in družba Technology4Medicine (T4M), sicer distributer Fotone za ameriški trg.
Zdaj je Fotona v rokah finančnega sklada AGIC. Ta upravlja milijardo evrov premoženja v Aziji in Evropi, ustanovil pa ga je Henry Cai, nekdanji izvršni direktor za korporativne finance za območje Azije pri Deutsche Bank.
Prvo prodajo Fotone so ves čas bremenili očitki, da njeno vodstvo na čelu z Lukačem drugim morebitnim kandidatom za nakup ni želelo razkriti prave vrednosti prodaje, saj naj bi bilo naklonjeno ameriškemu kupcu.
Za prodajo Fotone Američanom je v Sloveniji intenzivno lobiral tudi tedanji ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.
Prav tako naj bi zamolčalo, da Fotona znova razvija vojaški program, s katerim se je na veliko ukvarjala v nekdanji Jugoslaviji. Še med postopkom prodaje je Lukač odpotoval v Kalifornijo, kjer se je sestal s predstavniki bodočega lastnika. Za posel je v Sloveniji intenzivno lobiral tudi tedanji ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli.
Ti očitki so se še okrepili po tem, ko so prihodki in dobički Fotone takoj po prodaji eksplodirali.
Že v letu po prevzemu so začeli Američani iz Fotone črpati denar. Podjetje je svojim novim lastnikom odobrilo dve novi posojili. Prvega je dobila družba Fotona Holdings, ki sta jo v ameriški davčni oazi Delaware ustanovila Gores Group in T4M, v njenem upravnem odboru pa je sedel tudi Lukač.
Drugega je prejela Fotona LLC iz ameriške zvezne države Wyoming. Iz podjetja je počrpala 1,6 milijona evrov dobička za obdobje med letoma 2013 in 2015, kar je okrepilo sume, da je Lukač ostal solastnik Fotone.
Fotona je letos aprila dobila novega lastnika, finančni sklad AGIC.
Uradna cena posla nikoli ni bila znana. Nekateri ameriški mediji so omenjali znesek okrog sto milijonov ameriških dolarjev. Za primerjavo: Gores Group in T4M sta za Fotono ob upoštevanju izplačil dividend prejšnjim državnim lastnikom odštela 18 milijonov evrov.
Takoj po nakupu je AGIC likvidiral podjetje Fotona Holdings iz Delawara, lastništvo slovenske Fotone pa obvladuje prek družbe na Nizozemske.
AGIC, ki od ustanovitve meri na majhna in srednje velika podjetja s področja pametnih tehnologij, naprednih in medicinskih tehnologij ter varstva okolja, je v nakup Fotone premamil zlasti visok delež prodaje na azijskih trgih. Kitajska je trenutno najhitreje rastoči trg za medicinske in estetske laserje.
Kot so pred nekaj meseci sporočili iz AGIC, želijo Fotono nadgraditi v vodilno blagovno znamko v vsej Aziji, ji pomagati pri rasti na kitajskem trgu, predvsem na področju prodaje in trženja, in pridobivanju potrebnih soglasij, s čimer so povezani visoki stroški.
Komentarji
Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.
Ali želite prijaviti neprimeren komentar moderatorju?
Uspešno ste prijavili komentar.
Komentar je že prijavljen.