SiolNET. Posel danes
5,35

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Cerarjeva vlada dokončno zaprla vrata tujim stavnicam

5,35

termometer

Mateja Vraničar Erman
Foto: STA

Zakaj so načrti vlade, ki bi omogočili tudi privatizacijo igralnic, dokončno padli v vodo? In zakaj se trenja okrog Hita nadaljujejo tudi po imenovanju nove uprave?

Vlada Mira Cerarja do konca mandata ne bo spreminjala igralniške zakonodaje.

Na ministrstvu za finance so namreč za Siol.net potrdili, da koaliciji ni uspelo doseči soglasja o predlaganih rešitvah v noveli zakona o igrah na srečo.

"Zato je bila sprejeta odločitev, da se postopek sprejema novele v tem mandatu ne nadaljuje," so pojasnili na ministrstvu, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman.


Preberite še:

Milijoni od športnih stav se stekajo v tujino, država pa raje brani monopol športne loterije


Kje se je zataknilo?

Spomnimo, vlada je že na začetku mandata napovedala spremembo igralniške zakonodaje, ki naj bi odpravila omejitev lastništva pri igralnicah. Kot je znano, so lahko trenutno lastniki igralnic le občine, država in podjetja v njeni lasti. Zasebni lastniki so lahko imeli v igralnicah največ do 49-odstotni delež.

Na ministrstvu za finance so že junija 2015, ko ga je še vodil Dušan Mramor, javno objavili osnutek novele zakona o igrah na srečo. V začetku letošnjega leta, torej po več kot letu dni in pol čakanja, je bil predlog novele pripravljen, o njem pa se je začela usklajevati koalicija, a očitno neuspešno.

Kaj so bile ključne rešitve osnutka sprememb:

- igre na srečo bodo smele tržiti tudi družbe, ki nimajo sedeža v Sloveniji,

- zmanjšalo bi se najvišje dovoljeno število koncesij za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnicah in igralnih salonih,

- odpravila bi se stroga omejitev lastništva igralnic.

Že v tem osnutku se je država odločila braniti monopol na področju prirejanja klasičnih iger na srečo in stav. Loteriji Slovenije bi z zakonom podelila koncesijo za prirejanje klasičnih iger na srečo. Novo obliko koncesije za prirejanje stav pa bi dobila tudi Športna loterija.

S tem se je država odrekla tudi denarju, ki bi ga lahko pobrala od tujih stavničarjev. Čeprav svetovno uveljavljeni ponudniki, kot so bet-at-home, bwin in bet365, že nekaj časa delujejo na slovenskem trgu, tuje stavnice v Sloveniji niso regulirane, zato jim ni treba plačevati koncesijskih dajatev in davka od iger na srečo.

K odločitvi, da pri športnih stavah ne bodo omogočili konkurence, naj bi bistveno pripomogli močni lobistični pritiski Športne loterije in drugi interesi, česar pred pol leta na ministrstvu niso želeli komentirati.

ruleta Foto: Jani Božič

Kaj pa opomin iz Bruslja?

Pri tem je treba opozoriti, da Športna loterija v primerjavi z Loterijo Slovenije ni v državni lasti. Njeni lastniki so namreč Loterija Slovenije, Pošta Slovenije, Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Nogometna zveza Slovenije.

Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, so se skupaj z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport zavzemali za ohranitev monopolne ureditve zato, ker bi se s tem še naprej zagotavljali stabilno financiranje športnih in invalidskih organizacij.

Kako bo ta odločitev vplivala na opomin Evropske komisije, ki ga je Slovenija zaradi igralniške zakonodaje dobila leta 2012, iz pojasnil ministrstva ni mogoče razbrati.

Sklepati pa je mogoče, da se bo država pri tem, da tujih stavničarjev ne bo uradno spustila v Slovenijo, sklicevala na boj proti goljufijam in pranju denarja ter višjo raven varstva potrošnikov. Vse to naj bi bilo namreč lažje dosegati z nadziranjem zgolj enega subjekta prirejanja stav, za katerega velja strog nadzor države.

Kako posluje Hit

Poslovanje Hita v letošnjem letu cveti. V prvih šestih mesecih jim je kljub nekoliko nižjemu številu gostov uspelo doseči 72,8 milijona evrov bruto prihodkov od iger na srečo, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta.

Ustvarili so 65,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je devet odstotkov več kot v primerljivem obdobju lani, in 4,5 milijona evrov čistega dobička (lani ga je bilo po prvih šestih mesecih 2,8 milijona evrov). Več so odšteli tudi za igralniške dajatve, in sicer skoraj 22 milijonov evrov oziroma sedem odstotkov več kot v takšnem obdobju lani.

Kot napovedujejo v Hitu, načrtujejo letos doseči 143 milijonov evrov bruto prihodkov od iger na srečo (tri odstotke več kot lani) in 4,4 milijona evrov čistega dobička.

Letošnje leto bodo zaznamovale tudi obsežnejše naložbe. Po pojasnilih uprave bodo največ sredstev vložili v posodabljanje in razvoj igralniške opreme, prenovo gostinskih zmogljivosti v Perli, začeli bodo prenovo igralniško-zabaviščnega centra Korona, nakup kompleksa Špik pa je že končan.

Fronta Hit: trenj še ni konec

Medtem se tudi pet mesecev po imenovanju nove uprave našega največjega igralniškega podjetja razmere še vedno niso umirile. Po trditvah naših virov se trenja pojavljajo tako v nedavno imenovani upravi kot med upravo in nadzornim svetom.


Preberite še:

Spopad za Hit: SMC v kadrovski ofenzivi


Hit se že skoraj leto dni ukvarja s kadrovskimi pretresi. Razmere se, kot trdijo naši viri, tudi po imenovanju nove uprave niso bistveno umirile. Po eni strani naj bi se vse večja trenja pojavljala v upravi, predvsem med predsednikom uprave Janezom Mlakarjem in članom uprave Zvonkom Šulerjem, ki je zadolžen za finance.

V Hitu so zatrdili, da uprava deluje enovito, dobro in v skladu z vsemi pooblastili in pristojnostmi.

Novogoriški župan Matej Arčon je eden od ključnih igralcev v zakulisnih bojih za obvladovanje Hita. Novogoriški župan Matej Arčon je eden od ključnih igralcev v zakulisnih bojih za obvladovanje Hita. Foto: STA

Nadzornike vodi županov človek

Še večje napetosti je mogoče v prihodnje pričakovati v odnosih do nadzornega sveta, ki je bil imenovan na letošnji skupščini. Pred mesecem dni je namreč nadzorni svet za svojega predsednika na ustanovni seji imenoval Marjana Pintarja, direktorja Soških elektrarn. Njegovo imenovanje je nenavadno zaradi več razlogov.

  • Bil je eden od neuradnih kandidatov za mesto predsednika uprave (sam je to zanikal), vendar ga je v tekmi za vodenje Hita premagal Mlakar. Zaradi tega je težko verjeti, da bo povsem nepristransko presojal delo uprave.
     
  • V preteklosti je vodenje nadzornega sveta vedno pripadlo državi kot največji lastnici. Mlakar v nadzornem svetu predstavlja lokalno skupnost, novogoriška občina pa ima v Hitu samo desetodstotni lastniški delež.
     
  • Z imenovanjem Pintarja se je potrdil vpliv župana Nove Gorice Mateja Arčona, ki je že ves čas eden od ključnih igralcev v dogajanju, ki je povezano s Hitom. Pomembno vlogo je imel že pri lanskem odhodu Dimitrija Picige, o čemer naj bi bil v navezi neposredno s kabinetom predsednika vlade. Spomladi je poskušal izkoristiti nezadovoljstvo nad kandidati, ki so se prijavili na razpis za predsednika uprave. Zavzemal se je za razveljavitev razpisa, kar bi odprlo pot Pintarju. Vendar mu načrt ni uspel, saj so na koncu nadzorniki soglasno izbrali Mlakarja.

Na ministrstvu za finance dogajanja v Hitu ne komentirajo. 

Prihodki od iger na srečo še vedno nižji kot leta 2012

Bruto prihodek od iger na srečo v igralnicah, igralnih salonih in loterijah je po podatkih Finančne uprave (Furs) skupaj znašal 306 milijonov evrov, V primerjavi z letom pred tem se je povečal za 1,2 odstotka, vendar še vedno ni dosegel ravni iz leta 2012, ko je znašal 340 milijonov evrov.

Največji upad bruto prihodkov od iger na srečo sta zabeležili obe loteriji, saj se je njun bruto prihodek v primerjavi z letom 2015 znižal za 6,8 odstotka, v primerjavi z letom 2012 pa je bil za četrtino nižji.

V lanskem letu je država skupaj pobrala 47 milijonov evrov davka od iger na srečo in 63 milijonov evrov koncesijskih dajatev od posebnih iger na srečo.

Kot je znano, si 95,6 odstotka koncesijskih dajatev razdelijo država in občine, Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundacija za financiranje športnih organizacij (FŠO) pa dobita vsaka po 2,2 odstotka od pobranih koncesijskih dajatev. 

Dodatno je državni proračun prejel še skoraj 17 milijonov evrov od davka na sreče, ki je bil uveden leta 2013 v sklopu interventne zakonodaje za uravnoteženje proračuna.

Ob koncu lanskega leta sta imela dva prireditelja klasičnih iger na srečo skupaj 15 koncesij za trajno prirejanje iger na srečo, štirje koncesionarji so prirejali posebne igre na srečo v desetih igralnicah, 25 koncesionarjev pa je prirejalo posebne igre na srečo v 26 igralnih salonih.

Kakšne so vaše izkušnje s športnimi stavami?

  • Stave so lahko dober vir zaslužka. 31
  • Stavnice na koncu vedno zmagajo. 66
  • S stavami sem izgubil veliko denarja in živcev. 9
  • Stave mi zagotavljajo dnevni odmerek adrenalina. 2
  • Stavim le za zabavo in sprostitev. 30
Oddanih 138 glasov

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 67
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin