Spopad za Hit: SMC v kadrovski ofenzivi

Izbira novega predsednika uprave Hita se spreminja v kadrovski maraton.

Že konec leta je nadzorni svet novogoriške družbe na razpis, ki ga je objavil, prejel 14 prijav za predsednika uprave. V dobrem mesecu dni so njihovo število zožili – najprej na devet, nato na pet. Zdaj v igri ostajajo trije kandidati. Med njimi za zdaj očitno najbolje kaže Janezu Mlakarju, direktorju družbe Papir Servis, ki je v lasti medijskega mogotca Martina Odlazka.

Kdo je novi kandidat SMC

Še pred dobrim mesecem dni je Mlakar, ki je v upravo Papirja Servisa prišel leta 2010, pred tem pa je služboval v Termah Dobrna in Steklarni Hrastnik, veljal za avtsajderja, ki v spopadu za vrh Hita nima večjih možnosti.

Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon naj bi v zadnjih mesecih na temo Hita dvakrat obiskal kabinet predsednika vlade. Foto: STA , Toda v vmesnem  so obdobju njegove delnice očitno močno zrasle. Mlakar namreč po novem velja za kandidata, ki ga podpirajo v SMC. To informacijo nam je včeraj potrdilo več virov. 

Zakaj so v vrhu največje vladne stranke, ki je svojega izbranca za vodenje Hita sprva videla v Marku Černetu, nekdanjemu direktorju družbe Gorica Leasing, ki jo je Skupina Nova KBM leta 2014 poslala v likvidacijo, naknadno "posvojili" Mlakarja, ni jasno. Prav ta poteza največje vladne stranke najbolje kaže na meglo pri kadrovskem dogajanju, povezanem s Hitom.

Preberite še:

-> Koga si guverner Jazbec želi v banki pred privatizacijo
-> Projekt TEŠ6 je bil laž. Višji računi za elektriko bodo resnica.

Kako se je vrtela Hitova kadrovska ruleta

To je nenavadno zaradi več razlogov.

1.  Še v prvem krogu izbire je kadrovska agencija Profil sestavila ožji nabor imen in jih rangirala po več kriterijih. 

2.  Med devetimi imeni je najbolje kazalo Marjani Novak, direktorici družbe KIG, ki je v preteklosti vodila Rimske terme, Primorje in družbo Hit Alpinea, Goranu Bizjaku, nekdanjemu članu uprave Casinoja Portorož, prej omenjenemu Marku Černetu, ki ga je najbolj vneto podpiral Aleksandar Kešeljević iz kabineta predsednika vlade, in Emilu Mihaliču, nekdanjemu direktorju urada za nadzor nad prirejanjem iger na srečo.

Aleksandar Kešeljević je najbolj vneto podpiral Marka Černeta. Foto: STA , 3.  Vsa našteta imena so že ob naslednjem situ izpadla iz igre. Nadzorniki so jih filtrirali brez pomoči kadrovske agencije, spremenili pa naj bi tudi nekatere prej že določene pogoje. Ti naj bi bili za posamezne kandidate različni.

4.  Na površje so izplavala tri nova imena. Ob Mlakarju še Boštjan Stopar, nekdanji direktor Gold Cluba iz Sežane, in Miha Uršič, vodja pravne službe v Hitu. Njegov oče Aljoša Uršič je predsednik uprave Skupne pokojninske družbe, velja pa za osebo z dobrimi zvezami pri predsedniku vlade Miru Cerarju. 

5.  Med temi imeni naj bi nadzorniki našli novega predsednika uprave. A odločanje o tem naj bi nadaljevali šele v začetku marca, torej šele čez tri tedne.

Lokalci premagali Ljubljano

Aktualno kadrovanje v Hitu se od nekaterih prejšnjih najbolj razlikuje po dejstvu, da je lokalni skupnosti iz odločanja domala povsem uspelo izriniti "Ljubljano". Gre za spopad za vpliv v Hitu, ki traja že skoraj leto dni. 

Kot smo neuradno izvedeli, je župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon v zadnjih mesecih na temo Hita dvakrat obiskal kabinet predsednika vlade. Prvič že sredi lanskega leta, ko je lokalna skupnost pritiskala za zamenjavo tedanjega predsednika vlade Dimitrija Picige. Zamenjal naj bi ga Igor Žibrik, nekdanji član uprave Nove KBM, ki prihaja iz Ajdovščine. 

Nada Drobne Popović je edina preostala predstavnica države v nadzornem svetu Hita. Foto: STA , Drugič je bil Arčon na Gregorčičevi po naših podatkih jeseni. Obakrat je iz kabineta dobil jasno sporočilo, da si tam na položaju prvega moža Hita ne želijo videti osebe, ki bi prihajala iz lokalnega okolja.

Toda za zdaj "lokalcem" kaže precej bolje. V kuloarjih se že govori tudi o "scenariju B" – da nadzorni svet v resnici pripravlja teren za razveljavitev razpisa, ki bi odprl pot za novega kandidata. To bi lahko postal Marjan Pintar, direktor Soških elektrarn, ki so v lasti Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). Viri iz energetskih krogov zatrjujejo, da Pintar ni v najboljših odnosih z generalnim direktorjem HSE Gorazdom Skubinom, sicer izbrancem SMC.

Žogica pri članici uprave SDH

Med štirimi predstavniki kapitala v nadzornem svetu Hita trije prihajajo z Goriškega. To so:

-  njegov predsednik Marino Furlan, 

-  nekdanji dolgoletni menedžer v Hitu Silvan Križman in 

-  Miran Lampret, vodja novogoriške enote fakultete za komercialne in poslovne vede.

Edina preostala predstavnica države je Nada Drobne Popović, članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). 

Prav zadnja bi se lahko v prihodnjih tednih znašla v posebej težkem položaju. Na eni strani se je v Hitu kot podpredsednica nadzornega sveta znašla v primežu lokalnih in centralističnih političnih interesov. Na drugi strani je članica uprave SDH, ki ga pred prihajajočimi meseci skupščin v ključnih slovenskih podjetjih čakajo nove kadrovske spremembe. Več o tem v okvirju spodaj.

Padli igralniški velikan

Država je zaradi slabega poslovanja Hita izgubila za okrog 200 milijonov evrov prihodkov od koncesij za igralništvo, Foto: STA , Pred novim vodstvom Hita je resen izziv. Podatki o poslovanju zadnjih desetih let kažejo, da so Hitu od leta 2005 do 2015 prihodki upadli z 235 na 164 milijonov evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa z 48,5 milijona na zgolj 16,5 milijona evrov. Tudi delež denarnega toka v prihodkih (EBITDA marža) se je prepolovil, z 20,6 na 10,6 milijona evrov. 

V tem obdobju se je število zaposlenih zmanjšalo le za 200. Danes jih je v Hitu 2.300. Nekdanji novogoriški igralniški velikan velja za družbo, v kateri imajo sindikati pomemben, celo ključen vpliv. Vse uprave Hita so bile pred svojim imenovanjem z njimi prisiljene sklepati kompromise. 

Država je zaradi slabega poslovanja Hita, ki se je stopnjevalo v letih finančne krize, izgubila za okrog 200 milijonov evrov prihodkov iz koncesij za igralništvo, vmes pa se je Hit zadolževal za naložbe, ki niso dale ustreznih rezultatov. Med drugim tudi za nakup premoženja na Balkanu, ki ga zdaj prodaja. 

Čeprav je igralništvo v svetu panoga z visokim donosom, zaradi česar bi moralo tudi v Sloveniji odstopati od povprečja, ni tako. Trenutno Hit in igralništvo v Sloveniji poslujeta pod slovenskim povprečjem, v zadnjih desetih letih pa se je dodana vrednost na zaposlenega znižala za 11 odstotkov.