Koga si guverner Jazbec želi v banki pred privatizacijo

Abanka, tretja največja poslovna banka v državi, dobiva novega člana uprave.

Glavni kandidat za ta položaj je Matevž Slapničar, nazadnje član izredne uprave Factor banke, ki je bila skupaj z izgubami pripojena k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). "Postopek poteka," je dejal Slapničar. Kandidaturo je potrdil, več ni želel komentirati.

O imenovanju člana uprave Abanke, ki bi zamenjal Aleksandra Vozla, naj bi po naših informacijah v kratkem odločal nadzorni svet pod vodstvom Marka Garbajsa. Abanka je za zdaj še v stoodstotni lasti države, ki namerava v kratkem začeti s postopkom njene privatizacije. 

Preberite več:

Slaba banka postaja pribežališče menedžerjev Factor banke in Probanke

Razkrivamo poročilo, namenjeno Miru Cerarju: slabi banki grozi bankrot

Kot je znano, je Vozel konec decembra odstopil, uradno iz osebnih razlogov. Vozel, ki že 18 let deluje v bančništvu in je delal na projektu združevanja Abanke Vipe in Banke Celje, bo mandat opravljal najpozneje do konca marca.

V prvi polovici lanskega leta je Abanka zmanjšala obseg kreditov, tako podjetjem kot prebivalstvu. Foto: STA , Novega člana uprave bo izbral Lenič

Do takrat naj bi nadzorniki izbrali novega člana uprave.

"Skladno s pravili obveščanja, ki veljajo za javne družbe, bomo javnost obvestili o imenovanju," so bili skopi s pojasnili v Abanki. Predlog, koga naj imenujejo, bo sicer po statutu Abanke dal predsednik uprave Jože Lenič, ki naj bi osebno podpiral Slapničarja. 

Na vprašanje, ali bodo na ta položaj imenovali Slapničarja in katere so njegove reference in bančna znanja, ki so jih prepričala o ustreznosti kandidata, v Abanki niso odgovorili. 

Neodgovorjeno je ostalo tudi to, ali so vodili postopek imenovanja tretjega člana uprave, kako je potekal in ali bodo Slapničarja imenovali na priporočilo posameznih članov sveta Banke Slovenije, med drugim guvernerja Boštjana Jazbeca.

Guverner ga je poslal v Factor banko

Preden se je Slapničar preselil v Factor banko, je bil vodja službe za upravljanje tveganj v Gorenjski banki. To je bilo v obdobju, za katerega je Banka Slovenije pozneje zahtevala visoko dokapitalizacijo.

Od tam je bil na željo guvernerja Jazbeca imenovan v izredno upravo Factor banke, kjer je skrbel, da bi banka prenehala delovati v postopku nadzorovane likvidacije. Toda izkazalo se je, da v bilancah ni bilo dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, tako da jih je morala na koncu prevzeti DUTB.

Kdo je že dobil službo v državnih bankah

Nekdanji člani Probanke in Factor banke so danes zaposleni v različnih državnih institucijah.

Imre Balogh, nekdanji prvi mož Probanke, je glavni izvršni direktor DUTB. Kandidata za za položaj sta bila tudi Slapničar in Klaus Schuster, nekdanji predsednik izredne uprave Factor banke. Na DUTB je že nekaj časa kot direktor upravljanja terjatev zaposlen tudi Igo Gruden, njegov nekdanji sodelavec v izredni upravi Probanke. Marko Novak, tretji član izredne uprave te propadle banke, je septembra 2015 postal predsednik uprave Poštne banke Slovenije (PBS), ki se je leto dni pozneje pripojila k Novi KBM.

V preteklosti je Slapničar vodil tudi nadzorni svet Merkurja. To je bilo v letih od 2010 do 2014, ko je že prišlo do zamenjave vodstva in v družbi ni bilo več Bineta Kordeža. V letih od 2009 do 2013 pa je bil član nadzornega sveta NFD Holdinga, kjer je nadzoroval delo dolgoletnega predsednika uprave Staneta Valanta.

Ne gre pozabiti tudi, da je njegova soproga Sergeja Slapničar od leta 2013 članica nadzornega sveta v NLB. V tej državni banki je bila pred tem tudi članica revizijske komisije in to v obdobju največje kreditne rasti banke. Pozneje svoje odgovornosti za zgrešen nadzor nad kreditiranjem ni prevzela. Slapničarjeva trdi, da je bila zunanja članica revizijske komisije in je imela zaradi tega omejen dostop do informacij. "Zato tudi ne morem prevzeti odgovornosti za to," je povedala.

Kreditov manj, dobička več

Slapničarja naj bi podpiral tudi guverner Boštjan Jazbec. Foto: Matej Leskovšek Kako je lani poslovala Abanka, še ni znano. V prvih šestih mesecih lanskega leta pa je tako kot druge banke na slovenskem trgu občutno popravila rezultate.

Čisti prihodki od obresti so se povečali za več kot sedem odstotkov, prihodki od provizij, vodenja bančnih računov in drugih poslov pa so zrasli za nekaj manj kot štiri odstotke.

Ker so v Abanki oblikovali za bistveno manj oslabitev in razgrajevali rezervacije, so v obdobju od januarja do junija lani ustvarili več kot 57 milijonov evrov dobička iz rednega poslovanja. Za primerjavo, v prvem polletju 2015 je znašal okoli 13 milijonov evrov.

Ob tem se je bilančna vsota banke nekoliko zmanjšala, in sicer za tri odstotke na 3,72 milijarde evrov. V primerjavi s koncem leta 2015 je bilo manj tako kreditov podjetjem kot prebivalstvu.