Novi predsednik uprave Hita je Janez Mlakar

Saga o izbiri novega predsednika uprave Hita, ki se je vlekla skoraj pol leta, je končana. Nadzorniki, ki so sejo začeli včeraj zgodaj popoldne in se je zavlekla v pozne večerne ure, so med tremi kandidati soglasno izbrali Janeza Mlakarja. Mandat bo predvidoma nastopil v začetku aprila.

Nadzorni svet družbe Hit izbira novega predsednika uprave.

Nadzorni svet družbe Hit izbira novega predsednika uprave. Foto: STA

"Nadzorni svet je po predstavitvah vizije dela, pogleda na razvoj družbe Hit v prihodnosti in na podlagi ocen posameznih kompetenc kot najprimernejšega kandidata za predsednika uprave družbe Hit izbral Janeza Mlakarja, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta Marino Furlan.

Mlakar je napovedal, da bo eden glavnih izzivov nove uprave družbe povezan predvsem z iskanjem učinkovitih rešitev za to, da bo Hit ponovno postal generator razvoja slovenskega igralništva, turizma in zabave, s poudarkom na novih tehnologijah in kakovostnih storitvah. "Pri tem pa želimo razširiti zavedanje, da napredek in razvoj nista le domena vodstva, temveč vseh zaposlenih v družbi," je dodal.

Za člana uprave sta bila potrjena dosedanji predsednik uprave Zvonko Šuler in Tevž Korent, ki ima po navedbah družbe širok spekter znanj in izkušenj na področju vodenja, prodaje in marketinga.


V ožjem izboru za položaj predsednika uprave so sicer ostali trije kandidati. To so:

-  Janez Mlakar, direktor družbe Papir Servis, ki je v lasti medijskega mogotca Martina Odlazka. Velja za kandidata, ki naj bi ga podpirali v SMC;

-  Boštjan Stopar, nekdanji direktor Gold Cluba iz Sežane, in 

-  Miha Uršič, vodja pravne službe v Hitu. Njegov oče Aljoša Uršič je predsednik uprave Skupne pokojninske družbe. Velja za osebo z dobrimi zvezami pri predsedniku vlade Miru Cerarju, ki je v ponedeljek skupaj s preostalimi ministri obiskal goriško regijo. 

Po neuradnih informacijah si člani nadzornega sveta tudi pred včerajšnjo sejo niso bili enotni o tem, kdo bi bil najprimernejši kandidat za vrh Hita. V nadzornem svetu Hita, ki ga vodi Marino Furlan, sedijo še nekdanji dolgoletni menedžer v Hitu Silvan Križman, vodja novogoriške enote fakultete za komercialne in poslovne vede Miran Lampret in Nada Drobne Popović, članica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH). 

Nadzorni svet Hita vodi Marino Furlan. Nadzorni svet Hita vodi Marino Furlan. Foto: STA


Kandidat Uršič v zgodbi, ki je pod drobnogledom ATVP

Za zdaj ni jasno, ali so nadzorniki Hita razpravljali tudi o zadnjih dogodkih v odvisni družbi Hit Alpinea, ki jih po naših informacijah zaradi suma kršenja zakonodaje preiskuje tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), regulator domačega kapitalskega trga. Pri teh je imel pomembno vlogo Miha Uršič, eden od treh kandidatov za predsednika uprave Hita.

Hit Alpinea že več let posluje v rdečih številkah. Samo v letih 2014 in 2015 je skupaj družba dobrih 11 milijonov evrov izgube. To je le slab milijon evrov manj od vsote vseh prihodkov, ki jih je družba ustvarila v letu 2015.


Preberite še:

Spopad za Hit: SMC v kadrovski ofenzivi

Koga bo razveselila ruleta v novogoriškem Hitu


Že več let jo v Hitu neuspešno poskušajo sanirati. Še preden je vodenje Hita sredi leta 2013 prevzel Dimitrij Piciga, je Hit Alpinea upravljanje turističnih objektov prepustil družbi Sophos Hotels. Pogodbo so nato v Kranjski Gori zaradi nezadovoljstva z rezultati razdrli. Družba, ki ima več kot 24 milijonov evrov dolgov, je neuspešno prodajala tudi svoje nepremičnine.

Nekdanji predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga je družbo zapustil konec lanskega leta. Nadzorniki še vedno niso izbrali njegovega naslednika. Nekdanji predsednik uprave Hita Dimitrij Piciga je družbo zapustil konec lanskega leta. Nadzorniki še vedno niso izbrali njegovega naslednika. Foto: Hit

(Pre)poceni prodaja kranjskogorskega hotela

V Hitu so se zato odločili, da ji bodo pomagali z odkupom dela premoženja: hotela in kampa Špik. Za ves paket nepremičnin bi odšteli šest milijonov evrov.

Načrt je imel le eno oviro. Malim delničarjem Hita Alpinee, ki imajo v lasti dobre štiri odstotke delnic družbe, se je cena posla zdela občutno prenizka. Hit Alpinea je namreč v Špik v preteklosti vložil zajetna finančna sredstva. Po nekaterih informacijah naj bi eden od morebitnih kupcev zanj ponujal celo več kot deset milijonov evrov.

Težavo z malimi delničarji so se v Hitu odločili rešiti na preprost način – z njihovim izbrisom iz lastništva Hita Alpinee. In tu v zgodbo vstopi Uršič.

Kakšna sta scenarija B in C, če Hit (še) ne bo dobil novega šefa?

Že februarja smo poročali, da naj bi bilo v ozadju zapletov tudi več rezervnih scenarijev. 

Enega od njih naj bi ga pripravljala lokalna skupnost na čelu z novogoriškim županom Matejem Arčonom. Po tem scenariju bi nadzorni svet pripravil teren za razveljavitev razpisa, ki bi odprl pot za novega kandidata. To naj bi postal Marjan Pintar, trenutno direktor Soških elektrarn. 

Pomemben podatek v zgodbi je tudi, da že konec aprila oziroma junija potečeta mandata dveh od štirih predstavnikov kapitala v nadzornem svetu – Križmanu in Lampretu. 

Kakšna je bila vloga Mihe Uršiča

Iz listin, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je prav Uršič v zadnjih dneh decembra lani vodil skupščino Hita Alpinee. Na njej je Hit izglasoval sklep o iztisnitvi manjšinskih lastnikov Hita Alpinee. Njihove delnice bi prevzel Hit, v zameno pa bi jim izplačali denarno nadomestilo. Določil jo je cenilec, ki ga je plačala skupina Hit.

A pri tem se je zapletlo. Predstavnik malih delničarjev Jožef Zidar je namreč že na skupščini napovedal vložitev tožb, s katero bi izpodbijal njene sklepe in jo razglasil za nično. To je utemeljil z argumentom, da je bila skupščina sklicana napačno, in pri tem navedel še več drugih kršitev zakonodaje.

Hitovi načrti so bili naenkrat ogroženi z dveh strani: na sodišču, ki bi lahko razveljavilo sklepe skupščine ali jih celo razglasilo za nične, skupščino pa je pod lupo vzela tudi ATVP.

Na agencijo smo že pred časom naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali obravnava dogajanje na decembrski skupščini Hita Alpinee, kaj so razlogi za njeno ukrepanje in ali je proti sklepom uporabila kakršnokoli pravno sredstvo. Na ATVP so nam pojasnili, da konkretnih postopkov ne smejo komentirati, saj so vse informacije v zvezi z njihovimi postopki zaupne.

Eden ključnih igralcev v dogajanju okrog Hita je novogoriški župan Matej Arčon. Eden ključnih igralcev v dogajanju okrog Hita je novogoriški župan Matej Arčon. Foto: STA

Če prva skupščina ni uspešna, skliči drugo

Ravno zato v Hitu so se – spet ob pomoči Uršiča – odločili za nov manever. Konec februarja, ko je bilo že jasno, da se je Uršič uvrstil v ožji izbor kandidatov za predsednika uprave Hita, so v družbi Hit Alpinea izpeljali novo skupščino. Tudi to je vodil Uršič.

Na njej so, razkriva gradivo, odločali tudi o "potrditvi in popravku" sklepov prejšnje skupščine. O njih so torej še enkrat glasovali. Zakaj? "Ker se bodo (s tem, op. a.) odpravili dvomi o veljavnosti (prejšnje, op. a.) skupščine glede na to, da je bila v zvezi z njimi napovedana in vložena izpodbojna tožba, v kateri se očitajo nepravilnosti pri sprejemanju skupščinskih sklepov," so v Hitu zapisali v gradivu za skupščino.

Poudarili so še, da "tovrstne tožbe družbi povzročajo velike motnje v poslovanju in izvedbi finančnega prestrukturiranja". Na novi skupščini je Hit kot edini prisotni delničar seveda izglasoval tudi prodajo hotela in kampa Špik.

Hitova (samo)prijava?

Toda z obrazložitvijo so v Hitu pravzaprav odkrito priznali dvoje:

  • da so pri sklicu in izvedbi prve skupščine dejansko kršili zakonodajo in
     
  • da so skupščino ponovili le zato, ker so želeli po desni prehiteti odločitev sodišča, ki bi lahko v ravnanju Hita videla oškodovanje malih delničarjev Hita Alpinee.

Na Hit smo zato že pred februarsko skupščino naslovili več vprašanj. Objavljamo jih v okvirju. V Hitu nam na konkretna vprašanja niso odgovorili. Pojasnili so le, da "komentarjev o temah, ki so predmet odločitev naslednje skupščine družbe Hit Alpinea, ne moremo dajati". Tudi v desetih dneh po skupščini odgovorov še nismo prejeli.
 

Kaj smo vprašali Hit

1. Zakaj je bilo na februarski skupščini družbe Hit Alpinea potrebno ponovno potrjevanje že sprejetih sklepov decembrske skupščine?

2. Katere nepravilnosti jim očitajo v izpodbojni tožbi v zvezi s sprejetimi sklepi? Kdo so vlagatelji izpodbojnih tožb?

3. Kakšne so lahko posledice za Hit in družbo Hit Alpinea v primeru uspešnosti izpodbojne tožbe?

4. Kakšna je bila investicijska vrednost vseh vlaganj Skupine Hit v kompleks Špik v zadnjih desetih letih? Prosili bi za podatke, razdelane po vsebini investicij.

5. Kako lahko utemeljite prodajno vrednost Špika glede na vložena sredstva?

6. Ali je skupina Hit (Hit, d. d., oziroma Hit Alpinea) v zadnjem času dobila ponudbo za nakup Špika, ki znaša več kot deset milijonov evrov? Če da, zakaj ponudbe niste sprejeli?

7. Zakaj je sploh potreben prenos premoženja z družbe Hit Alpinea na Hit?

8. Kdo je odgovoren za domnevno sporne sklepe, ki jih bo treba znova potrjevati? Kakšna je bila pri tem vloga gospoda Mihe Uršiča?

 

Komentarji

1
  • Razvojnik / 09.03.2017. ob 19:29

    Zakaj potrebuje država igralnico? Je to tudi strateška naložba?

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.