Ernest Petrič: Svet neizbežno drvi v hladno vojno

Ernest Petrič, nekdanji ustavni sodnik, dolgoletni diplomat, strokovnjak za mednarodno pravo in do petka svetovalec predsednika republike, trenutno dogajanje v Ukrajini vidi kot zelo vznemirljivo. Celo tvegano in nevarno. Ruski napad na Ukrajino se nadaljuje, dogajanje v Ukrajini pa vzbuja zgroženost, simpatijo in žalost. Na eni strani zaradi trpljenja Ukrajincev, na drugi strani pa zaradi čudne poti Rusije, svetovno pomembne države, ki je del zahodne civilizacije in naše kulture. Opozarja, da bo ta pot v Rusiji verjetno zaznamovala naslednjo generacijo in državo izolirala od Evrope. To Rusija po njegovih besedah že danes drago plačuje.

Velike spremembe za svet v prihodnjih desetletjih

Spomni, da se je izolacija Rusije enkrat že zgodila po boljševiški revoluciji, ko je Rusija odpadla od zahodnega vrednostnega sistema. Trenutno dogajanje jo znova vodi stran od tega, kar je naša skupna civilizacijska osnova. "To je žalostno. Pomeni velike spremembe za svet v prihodnjih dveh ali več desetletjih. Dejstvo je, da svet neizbežno drvi v nekakšno novo hladno vojno. Živeli bomo v novi različici hladne vojne. Bodimo zadovoljni, če ta ne bo prerasla še v kaj več," pravi Petrič.

Upa, da je v zavesti najpomembnejših odločevalcev tega planeta, zlasti pri velikih silah, kot so Moskva, Peking in Washington, da se izognemo veliki vojni. "To bi bilo najslabše, kar se nam lahko zgodi. Velike vojne, kot je na primer prva svetovna vojna, se lahko zgodijo takrat, ko si jih nihče ne želi. Napaka za napako, nekaj nerodnosti ter nesporazumov in naenkrat besede zamenjajo topovi. Tega v trenutnem položaju ne moremo izključiti. Vseeno upam, da je občečloveška zavest zoper vojno prisotna povsod. Velika vojna bi predstavljala tveganje, da uničimo našo civilizacijo," je zaskrbljen.

Novice Ernest Petrič razkril, kaj se je zgodilo tistega dne

Ob vsem tem strokovnjak za mednarodno pravo vleče določene vzporednice z okupacijo Češkoslovaške republike (ČSR), ki jo je Sovjetska zveza izvedla leta 1968. "Takrat je ČSR želela malce po svoje zaživeti bolj sproščeno in bolj demokratično. A so ji konservativnejše sile in Sovjetska zveza to z oboroženo silo preprečile. Pomembna razlika pa je v tem, da je šlo takrat za dogajanje znotraj vzhodnega bloka. Ni bilo elementa konfrontacije med blokoma, kar je še posebej nevarno za svetovni mir."

Poteze slovenske vlade so uravnotežene

Odnos slovenske vlade do ruskega napada na Ukrajino ocenjuje kot dober. Drugih alternativ ne vidi, vlada ravna dovolj uravnoteženo. Z obiskom Janeza Janše v Kijevu je bila izkazana simpatija in podpora Ukrajincem, ki se borijo za svoj obstoj. Še posebej dragoceno se mu zdi, da prav majhni in v zgodovini pogosto ogroženi narodi razumejo, kaj se v Ukrajini dogaja.

"Gre za agresijo, napad ene države z oboroženo silo na drugo državo. To je, ne glede na kakršnokoli iskanje izgovorov, nesprejemljivo. Gre za grobo kršitev mednarodnega prava in enega od temeljev sodobnega mednarodnega reda, ki temelji na načelu kolektivne varnosti in prepovedi uporabe oborožene sile med državami. Ta je dovoljena le s sklepom varnostnega sveta OZN ali kot pravica do samoobrambe. Ukrajina se brani, druga stran pa izvaja agresijo, kar je po mednarodnem pravu zločin," je jasen Petrič.

Foto: Bojan Puhek

Slovenska oblast in slovenski narod sta se po njegovem prepričanju odzvala s humano pripravljenostjo pomagati ukrajinskemu narodu. Upa, da se bo občutek solidarnosti še krepil, saj zadeva še zdaleč ni končana. "Slovenska vlada išče odgovore na izzive znotraj EU in Nata, a pravih odgovorov za zdaj ne pozna nihče. Prav je, da čim bolj in čim več pomagamo Ukrajini. Misliti pa je treba tudi na to, da ne sprejmemo večjih tveganj, ki bi lahko vodila v širši konflikt," poudarja. Vsekakor je prvi korak k miru vedno ustavitev sovražnosti. S tem bi Putin pokazal resen namen za pogajanja.

Tudi demokracija zahteva red

Čeprav Levica trdi, da so šli trije "avtokrati" v Kijev izrazit podporo Ukrajini, se Petrič zaveda, da v Sloveniji živi v demokraciji. Priznava, da je ta lahko v kakšnih pogledih tudi problematična, ima svoje napake, a je kljub vsemu najboljši sistem politične ureditve, ki je na voljo.

"Demokracija omogoča pluralizem idej, sobivanje različnosti, ustvarjalno konfrontacijo različnih idej in interesov. Največ, kar je človeštvo doseglo glede organizacije družbe do zdaj, je demokratična ureditev. Začuden sem nad izjavami nekaterih, da na Poljskem vlada avtokracija, pri nas diktatura … Bodimo malce bolj resni. Ne v Sloveniji, ne na Poljskem, ne na Madžarskem ni diktature. So pa težave z demokracijo, zaupanjem v sodstvo in medije, pritiski … Jaz ne živim v diktaturi, temveč v demokratični državi Republiki Sloveniji," poudarja Petrič.

Na vprašanje, ali preveč demokracije škodi, Petrič odgovarja, da tudi demokracija zahteva red. To je red, ki si ga ljudje postavijo sami. Pošteno in svobodno izvoljen parlament ga določa z ustavo in zakoni. Ta red se lahko tudi spreminja. "Žalostno je, da se tako poceni podajajo sodbe o fašizmu pri nas in podobno. To še največ pove o tistih, ki te sodbe dajejo," meni.

Pri diplomaciji gre marsikdaj za izjemno delo v izjemnih okoliščinah

Petrič priznava, da je vrnitev slovenske diplomatske misije v Ukrajino zagotovo povezana s tveganjem. "Vsako službovanje diplomatov na kriznem območju predstavlja tveganje. Tu so tveganja še posebej velika. Mnogi v svojem poklicu sprejemajo določena tveganja, še največkrat so to novinarji. A ker govorimo o velikem tveganju, bi bilo dobro, da se slovenska vlada opre na prostovoljce med diplomati. Sam bi, če bi bil še diplomat, zagotovo odšel, to je del službe," pravi in dodaja, da gre pri diplomaciji marsikdaj za izjemno delo v izjemnih okoliščinah. "V zgodovini držav pogosto nastanejo izjemne okoliščine. Takrat je treba stopiti skupaj in pokazati, kdo in kaj smo," poudarja. To je tudi glavni namen gibanja Povežimo Slovenijo in to podpira.

Vojna bo imela velike posledice za naša življenja

Petrič napoveduje, da bo imela vojna v Ukrajini, še zlasti v kombinaciji z epidemijo covid-19, velike posledice za naša vsakdanja življenja. Ne izključuje nevarnosti, da bomo imeli jeseni težave z ogrevanjem in pogonskimi gorivi. Posledice bi lahko čutili v državah, ki so velike uvoznice hrane. Skrb vzbujajoči bi lahko bili tudi inflacija in drugi dejavniki.

Foto: Bojan Puhek "Ta kriza prinaša veliko slabega. Slovenkam in Slovencem sporočam, da pred nami niso lepi in lagodni časi. Tisti, ki nosijo odgovornost, se morajo zavedati, da je treba stopiti skupaj. Čim manj se je treba razdvajati in kljub razlikam čim bolj iskati skupne rešitve. Graditi je treba minimum skupnih normalnih odnosov, ne sejati sovraštva, ko so pred nami tako veliki izzivi, na obzorju pa nič lepega. Ker so časi težki, je treba tudi na volitvah vodilne ljudi iskati z resnim premislekom. Tiste, ki jim glede na njihovo znanje in izkušnje lahko zaupamo," sklene dolgoletni diplomat Petrič.