Sreda, 20. 6. 2018, 10.09
6 let, 5 mesecev
Vrhovno sodišče zavrglo pritožbe neparlamentarnih strank zoper volilni izid
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
Vrhovno sodišče je zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v DZ, so potrdili za STA. Po odločitvi vrhovnega sodišča takšna pritožba ni dovoljena, saj je to sodišče pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, ki se nanašajo na kandidacijski postopek, za presojo zakonitosti rezultata volitev v DZ pa ne.
Pritožbe zaradi varstva volilne pravice so na vrhovno sodišče vložili Sloga, Davkoplačevalci se ne damo več in kandidat na Listi novinarja Bojana Požarja Gašper Ferjan, sodišče pa je njihove pritožbe obravnavalo skupaj. Pritožniki so trdili, da je izid volitev rezultat privilegijev določenih političnih strank in da so volitve potekale na podlagi neustavnih zakonov, ki naj bi diskriminirali nekatere politične stranke in skupine državljanov v razmerju do parlamentarnih političnih strank, saj jim v volilni kampanji oziroma v predvolilnem času ne omogočajo nastopanja pod enakimi pogoji. Vrhovnemu sodišču so zato predlagali, da volitve z začetka junija razveljavi.
Nadzor nad volitvami državnemu zboru
Kot so v sklepu o zavrženju pritožb zapisali na vrhovnem sodišču, iz ustave in zakona o volitvah v DZ izhaja, da se varstvo volilne pravice po volitvah lahko uveljavlja pred državnim zborom, ki mora potrditi poslanske mandate, proti njegovi odločitvi pa je mogoča pritožba na ustavno sodišče. "To pomeni, da daje ustava pooblastilo in nadzor nad volitvami po dnevu volitev državnemu zboru, zoper njegovo odločitev pa je dovoljena pritožba na ustavno sodišče, ki tako postane volilni sodnik na prvi in zadnji stopnji," so zapisali v sklepu.
Z vidika potrebnega zaupanja v pravnomočnost volilnega rezultata in pridobljenih mandatov bi bilo po navedbah vrhovnega sodišča "nedopustno, da bi se o ustavnosti in zakonitosti postopka izvolitve poslank in poslancev lahko odločalo v postopku, ki bi bil ločen od presoje pravilnosti potrditve njihovih mandatov".
Ker se pravica do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva volilne pravice zagotavlja pred DZ in ustavnih sodiščem, po mnenju vrhovnega sodišča obravnavanih pritožb tudi ni mogoče obravnavati kot zahtev za sodno varstvo, za katera bi bilo pristojno upravno sodišče. Tak upravni spor je namreč dopusten le, če zoper posamične akte, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, so še pojasnili.
V omenjenih neparlamentarnih strankah so že prejšnji teden ob sprejemu poročila o izidu predčasnih državnozborskih volitev na državni volilni komisiji napovedali tudi pritožbo na DZ, če bo ta zavrnjena, pa tudi na ustavno sodišče.
Ugotovitev vrhovnega sodišča, da ni pristojno za presojo zakonitosti rezultata volitev v DZ, utrjuje Vebrovo prepričanje, da gre za veliko pravno praznino in nedorečenost v volilni zakonodaji. Zdi se mu namreč sporno, da lahko o pritožbi na izid volitev odloča le DZ, ki sam sebi potrjuje poslanske mandate.
V neparlamentarnih strankah, združenih v Odbor za demokracijo enakih možnosti, tako nameravajo postopke izpodbijanja izida volitev nadaljevati ter uporabiti vsa pravna sredstva, problematiko pa bodo tudi internacionalizirali, je za STA napovedal Veber.
Med drugim so na ustavno sodišče vložili pobudo za začasno zadržanje ukaza o sklicu prve seje DZ, ki ga je podpisal predsednik republike Borut Pahor. Na državni zbor pa so naslovili pritožbo zoper zapisnik Državne volilne komisije o ugotovitvi izida volitev. Pritožbo bo v petek obravnavala mandatno-volilna komisija DZ pred potrjevanjem poslanskih mandatov.
Če bo DZ v petek vendarle potrdil poslanske mandate, bodo ti po Vebrovem prepričanju neustavni, prav tako bo neustavna sama seja DZ. V tem primeru se bodo v odboru znova obrnili na ustavno sodišče ter se pritožili na potrditev poslanskih mandatov, je napovedal.
Medtem na ustavnem sodišču izpodbijajo tudi zakon o volitvah v DZ, zakon o Radioteleviziji Slovenija ter zakon o volilni in referendumski kampanji. Ti namreč po mnenju odbora neparlamentarne stranke postavljajo v neenakopraven položaj, zaradi česar so bile nedavne volitve nepoštene in nezakonite.
Vrhovno sodišče je namreč zavrglo pritožbi neparlamentarnih strank zoper izid volitev v DZ. Po odločitvi vrhovnega sodišča takšna pritožba ni dovoljena, saj je to sodišče pristojno za odločanje o volilnih sporih le v primerih, ki se nanašajo na kandidacijski postopek, za presojo zakonitosti rezultata volitev v DZ pa ne.
Pritožbe zaradi varstva volilne pravice so na vrhovno sodišče vložili Sloga, Davkoplačevalci se ne damo več in kandidat na Listi novinarja Bojana Požarja Gašper Ferjan.
