SiolNET. Novice Volitve 2018
0,42

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Veber in Žnidaršič iščeta pravico na ustavnem sodišču

0,42

termometer

Janko Veber
Foto: Bor Slana

Združena levica in Sloga sta na ustavno sodišče vložili tri pritožbe, saj menijo, da odločitev vrhovnega sodišča ni bila ustrezna, in bi jih morala volilna komisija pozvati k dopolnitvi kandidatne liste. Ta je bila - kot v primeru Združene desnice - zavrnjena, ker ni ustrezala spolnim kvotam, določenih z zakonom.

Po tem, ko je bila lista Združene desnice, kandidatne liste Aleša Primca in Franca Kanglerja v Novem mestu in Kranju in je vrhovno sodišče zavrnilo njihovo pritožbo, so napovedali ustavno pritožbo. 

V obeh mestih so listo namreč zavrnili, ker sta bili na njej ob šestih kandidatih le dve kandidatki. V koaliciji so sicer prepričani, da so spolnim kvotam zadostili, saj sta njihovi kandidatki v tej enoti kandidirali v po dveh volilnih okrajih.

Veber in Žnidaršič na ustavno sodišče

Iz istega razloga so danes ustavno pritožbo vložili pri Združeni levici Franca Žnidaršiča in Slogi Janka Vebra, le da so imeli oni na listi premalo moških, od katerih je en kandidat nastopal v več različnih okrajih. Zakon o volitvah namreč določa, da mora biti na kandidatni listi vsak spol zastopan z vsaj 35 odstotki.

"Volilna komisija ni pozvala k popravkom"

"V volilni enoti 5 je na kandidatni listi 7 kandidatk in 3 kandidati, eden od njih namreč nastopa v dveh volilnih okrajih. Po tolmačenju volilne komisije v volilni enoti 5 in Državne volilne komisije (DVK) naj bi to pomenilo kršitev zakonske norme, vendar volilna komisija predlagateljice kandidatne liste, ki je sicer jasno pokazala, da spoštuje enakopravnost spolov, ni pozvala k popravku, niti ni dovolila popravka kandidatne liste, ampak jo je izločila," so zapisali pri Združeni levici in Slogi.

"Vloženo pritožbo je avtomatično zavrnilo tudi vrhovno sodišče, in to kljub temu, da je Evropsko sodišče za človekove pravice v podobnih primerih že večkrat odločilo v prid pritožnikom z jasno obrazložitvijo, da morajo države storiti vse, da imajo vsi kandidati in kandidatke pravico biti voljeni, in vsi državljani in državljanke pravico voliti, predvsem pa da morajo biti zaradi te temeljne namere dovoljeni popravki kandidatnih list," so še dejali.

Ustavno pritožno vložila tudi kandidat in volivka

Na ustavno sodišče so bile vložene 3 ustavne pritožbe. Poleg Združene levice in Sloge jo je vložil tudi Nejc Pačnik, kandidat koalicije Združena levica in Sloga, ker mu je s sprejetimi odločitvami kršena temeljna ustavna pravica biti voljen.

Pritožbo je vložila tudi državljanka, volivka pete enote, ki je izgubila možnost in pravico voliti kandidata oz. kandidatko z liste, ki ji je sicer predhodno izrecno dala overjeno podporo na upravni enoti, so še zapisali.

"Spolne kvote uvedene z namenom izvolitve več žensk v parlament"

Ker se je Zakonodajalec zavedal, da je doseganje večjega števila žensk v parlamentu dolgotrajen proces, je uvedel postopnost glede deleža spolne kvote in sicer "zato, da bi vsi udeleženci volilnih postopkov lahko prispevali k temu cilju, in to tudi na način, da bi volilne komisije omogočale popravke kandidatnih list," menijo pri Združeni levici in Slogi.

Po njihovem mnenju, bi morale prav temu cilju slediti vse volilne komisije, Državna volilna komisija in vrhovno sodišče, zato pričakujejo, da bo to sedaj potrdilo ustavno sodišče.

Prepričani, da bodo na osnovi pritožbe volitve razveljavljene

"Glede na postopke, ki so pred ESČP že potekali, in glede na njegove odločitve je povsem jasno, da v primeru, če ustavno sodišče ne bo odpravilo diskriminirajočih odločitev volilnih komisij, DVK in vrhovnega sodišča, bodo na osnovni naše pritožbe volitve razveljavljene," so prepričani.

Poleg materialnega oškodovanja proračuna zaradi ponavljanja volitev to zagotovo pomeni krnitev ugleda države Slovenije, so še zapisali in dodali, da dosedanje odločitve ne pomenijo uresničevanja namena zakonodajalca, ki je dosežena čim večja uravnoteženost zastopanosti obeh spolov.

"Zakonske določbe niso novost in stranke bi morale biti s tem seznanjene"

Te zakonske določbe niso nikakršna novost, veljejo od leta 2006 in volilna komisija je že zavrnila kakšne kandidatne liste, ki niso bile vložene v skladu z veljanin zakonskim določilom prav zaradi neupoštevanja minimalnega deleža obeh spolov, je povedala sociologinja Milica Antić Gaber. Po njenem mnenju je odstotek že tako precej nizek, saj je ta tako za volitve za Evropski parlament in lokalne volitve postavljen na 40 odstotkov.

"Stranke ali liste, ki vlagajo kandidature bi morale s tem določilom biti seznanjene in vkolikor se zgodi, da tega niso upoštevale, je to lahko ali rezultat “šlamparije” ali  naivne kalkulacije, da volilna komisija tega ne bo ugotovila. Vsekakor pa to ni profesionalno. Ob tem se izrekati ali je prav ali ne - je popolnoma odveč, saj gre za zakonodajo, ki jo morajo upoštevati vsi, ki vlagajo kandidatne liste," je bila odločna Antić Gabrova.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 18
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin