"Kdor skuša problematizirati kvote, je proti enakosti spolov" #video

Državna volilna komisija je zaradi premajhnega števila žensk zavrnila kandidatno listo predvolilne koalicije Združena desnica v volilnih enotah Novo mesto in Kranj, nato pa zaradi premajhnega števila moških še listo Združene levice.

Vsaka stranka mora na svoji kandidatni listi zagotoviti najmanj 35-odstotno zastopanost vsakega spola. Razmerje med spoloma pred tokratnimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami, ki bodo 3. junija, pa ni bilo primerno na kandidatni listi Združene desnice, v katero sta se pred volitvami povezali stranka Glas za otroke in družine (predsednik Aleš Primc) in Nova ljudska stranka Slovenije (predsednik Franc Kangler).

Kot so pojasnili na novomeški volilni komisiji, so omenjeno listo zavrnili, ker sta bili na njej ob šestih kandidatih le dve ženski. Prav tako sta bili zgolj dve kandidatki tudi na njihovi listi v Kranju.

Video: Planet TV

Zavrnili tudi listo Združene levice

V Celju so zaradi premalo moških zavrnili listo Združene levice (predsednik Franc Žnidaršič) in Sloge (predsednik Janko Veber), čemur je vrhovno sodišče že pritrdilo.

"Če ne bi bilo kvot, bi bilo v politiki zagotovo manj žensk"

Milica Antić Gaber z Oddelka za sociologijo ljubljanske Filozofske fakultete pravi, da je Slovenija po uzakonitvi spolnih kvot precej napredovala glede na podatke o zastopanosti spolov v organih političnega odločanja. "Smo se pa pri spejemanju tega določila zgledovali po dveh evropskih državah, Franciji in Belgiji, ter za to prej spremenili celo ustavo, tako da smo postavili legalne temelje za takšno določilo v zakonu," pravi.

Slovenija na 10. mestu

"Pokazalo se je, da so bile uzakonjene spolne kvote učinkovit ukrep, saj je delež žensk v politiki na vseh treh ravneh krepko presegel 30 odstotkov. Slovenija je, kar zadeva delež žensk v parlamentih, na svetovni lestvici IPU (Interparliamentary Union) na 26. mestu, med evropskimi državami pa na 10. mestu," pojasnjuje.

"Če tega mehanizma ne bi bilo, bi bilo v politiki zagotovo manj žensk oz. bi delež žensk naraščal počasneje," pravi Milica Antić Gaber. Foto: STA ,

"Slovenija je torej ena od držav, ki je prav zaradi uzakonitve spolnih kvot v politiki dosegla velik napredek v procesu vzpostavljanja enakosti spolov v politiki. Vendar s tem ta proces nikakor še ni končan. Če bi kdo na tak ali drugačen način zdaj poskušal takšno rešitev problematizirati, bi to pomenilo, da je proti enakosti spolov ne samo v politiki, ampak v življenju nasploh," še pravi Milica Antić Gaber.

"Kdor skuša kvote problematizirati, je proti enakosti spolov ne samo v politiki, ampak v življenju nasploh," meni Milica Antić Gaber. Foto: STA ,

Zakon o kvotah je bil sprejet v času Janševe vlade

Kvote so bile leta 2004 najprej uvedene za volitve v Evropski parlament in leta 2005 za lokalne volitve, in sicer so bile 40-odstotne.

Novela zakona o volitvah v državni zbor, ki je uveljavila kvote tudi na parlamentarnih volitvah, je bila sprejeta 11. julija 2006, ko je vlado vodil Janez Janša. Predvidevala je 35-odstotno žensko kvoto, ki naj bi jo dosegli postopoma. Prvič so bile kvote uvedene na volitvah leta 2008. Sprva so v opozicijskih LDS in SD želeli kvoto zvišati na 40 odstotkov, a je poslanska večina predlog zavrnila.

Aleš Primc zaradi zapleta s kandidatnimi listami na tokratnih volitvah levici očita, da se boji volitev. "Očitno misli, da ne more zmagati, ne da bi se vmešale državne službe, pravosodje," je povedal na nedeljski novinarski konferenci in oblekel vztrajniška oblačila, ki jih je nosil tudi na protestih Odbora 2014 ob procesu Patria.

Največji opozicijski stranki SDS, v času katere so bile kvote sprejete, smo poslali vprašanje, kako komentirajo zaplet s kandidatno listo Združene desnice in včerajšnjo izjavo Primca.