Torek, 19. 6. 2018, 4.00
6 let, 6 mesecev
Poslanca narodnih manjšin: Pri usodi vlade nočeva biti jeziček na tehtnici
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,71
3
Poslanca madžarske in italijanske narodne skupnosti Ferenc Horvath in Felice Žiža poudarjata, da pri oblikovanju nove vlade v državnem zboru nočeta biti jeziček na tehtnici. Poslanca, ki poudarjata svojo politično nevtralnost, si želita močne vlade ne glede na politični predznak. Medtem ko Horvath napoveduje, da bo podprl le vlado, ki bo imela zagotovljeno večino, Žiža na drugi strani poudarja, da je v primeru težkega položaja pripravljen na dialog.
Tako poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath kot tudi poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža poudarjata, da se v slabih dveh tednih po predčasnih parlamentarnih volitvah nista pogovarjala z nobenim predsednikom ali predstavnikom političnih strank.
"Nobeden me še ni poklical. Običajno se na nas obrnejo šele na koncu, ko je koalicija skorajda že oblikovana," pojasnjuje Žiža, ki bo v novi sestavi državnega zbora zamenjal dolgoletnega poslanca italijanske manjšine Roberta Battellija.
Horvath: Nočem biti jeziček na tehtnici
Oba poslanca poudarjata, da si želita močne in stabilne vlade, ki bo pripravljena na dialog in sodelovanje. "Mislim, da bo sestavljanje vlade zelo zahtevno delo. Ne glede na to, komu jo bo uspelo sestaviti, upam, da bo nova vlada trdna in da se bo s koalicijo dalo delati," poudarja Horvath.
Na vprašanje, ali se zaveda, da bi v trenutnem političnem položaju njegov glas lahko pomembno oziroma bistveno odločal o usodi mandatarja ali nove vlade, poslanec madžarske narodne skupnosti odgovarja, da v parlamentu ne bi rad bil jeziček na tehtnici.
Ko gre za vprašanje nove vladne koalicije, poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath noče biti jeziček na tehtnici. Upa, da bo nova vlada trdna in pripravljena na sodelovanje.
"Med kampanjo in po volitvah sem rekel, da si ne bi želel, da pride do situacije, ko bom jeziček na tehtnici. Moje stališče glede tega je dokaj trdno. Nova vlada mora biti stabilna. Kot narodnostni poslanec bom v tej situaciji podprl vlado, kakršnakoli že bo, vendar pa menim, da moramo biti poslanci narodnih manjšin nevtralni," pojasnjuje Horvath.
Na vprašanje, ali to pomeni, da bo pri glasovanju podprl le vlado, ki bo že imela zagotovljeno večino oziroma najmanj 46 glasov večine, poslanec madžarske narodne skupnosti odgovarja pritrdilno. "Glede na to, da so volivci narodne skupnosti glasovali za ene in druge, je neke vrste nevtralna drža edina pravilna," meni poslanec madžarske manjšine.
Žiža: Ne, da nočem, ne želim si imeti odločilnega glasu
Novoizvoljeni poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža upa, da bodo stranke oblikovale močno koalicijo, ki na glasovanju v parlamentu ne bo odvisna od glasov narodnostnih poslancev.
Tako kot Horvath je tudi Žiža prepričan, da se poslanci narodnih manjšin politično ne smejo opredeljevati: "Če so naše zaveze sprejete v koalicijski pogodbi, se vedno opredelimo za koalicijo, vendar pa se ne ukvarjamo s tem, kakšne politične barve bo ta koalicija. To je stvar politike in strank."
Na vprašanje, kaj meni o tem, da bi kljub temu lahko imel odločilni glas pri potrjevanju mandatarja oziroma vlade, Žiža odgovarja, da bi bilo to v prvi vrsti slabo za državo: "Če bomo poslanci narodnih skupnosti tisti, ki bomo predstavljali 46., lahko tudi 47. glas, potem ta koalicija verjetno ne bo močna. To pa za državo ne bi bilo najboljše."
Če se bo v določenem trenutku to zgodilo, se je Žiža s strankami sicer pripravljen pogovarjati: "V tistem trenutku se bomo pogovarjali. Ne, da nočem biti ta glas, ampak si tega ne želim in upam, da se na koncu to ne bo zgodilo. Upam, da bo država dobila močno koalicijo, ki bo lahko delala pozitivno in učinkovito za vse državljane."
Hkrati poudarja, da je v primeru težkih situacij "treba stvari reševati sproti, se pogovarjati in dogovarjati ter biti čim bolj konstruktiven".
Manjšinska poslanca podprla Drnovška in pomagala pri oblikovanju levosredinske vlade
Spomnimo, da sta poslanca narodnih manjšin v zgodovini slovenske parlamentarne demokracije pomembno vlogo odigrala pri oblikovanju Drnovškove vlade po volitvah leta 1996. Pomladne stranke so na takratnih volitvah dobile 45 glasov, medtem ko je liberalni tabor dobil 43 glasov.
Takratni predsednik države Milan Kučan je mandat za sestavo vlade najprej podelil relativnemu zmagovalcu volitev, pokojnemu predsedniku LDS Janezu Drnovšku. Ta si najmanjše mogoče večine v parlamentu, 46 glasov poslancev, ni zagotovil samo s prestopom Cirila Pucka iz SKD v LDS, ampak tudi s podporo obeh poslancev narodnih manjšin.
Na glasovanju o mandatarju sta Drnovška s svojima glasovoma takrat podprla tudi prej omenjeni poslanec italijanske manjšine Roberto Battelli in lani umrla poslanka madžarske narodne skupnosti Maria Pozsonec. Ključno vlogo pri oblikovanju tretje Drnovškove vlade je nato odigrala SLS, ki se je po pogajanjih odločila za vstop v Drnovškovo koalicijo.
3