SiolNET. Novice Volitve 2018
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Volilna matematika: od glasov do sedežev v državnem zboru

0

termometer

državni zbor parlament
Foto: Ana Kovač

Kakšen volilni sistem imamo in kako se glasovi, ki jih določena politična stranka prejme na parlamentarnih volitvah, pretvorijo v sedeže državnega zbora?

V nadaljevanju bomo s primerom namišljene stranke predstavili, kako se iz oddanih glasov izračunajo mandati, torej sedeži v DZ.

Proporcionalni sistem sorazmerno odraža podporo strankam

V Sloveniji imamo proporcionalni sistem razdelitve poslanskih sedežev. Ta sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah, kar naj bi zagotavljalo, da so v državnem zboru predstavljeni različni politični interesi, tako kot so različni tudi interesi volivcev.

Poleg proporcionalnega poznamo še večinski sistem (in tudi kombinacije obeh sistemov). Za večinski sistem je značilno, da se o kandidatih odloča z večino, zmaga torej tisti, ki dobi več kot polovico glasov. Če rečemo, da pri večinskem sistemu zmagovalec pobere vse, se nismo zmotili.

Janša, Šarec, Židan. Novice Volitve na sodišče ali nove volitve? Vse je še mogoče.

Stranke potrebujejo najmanj štiri odstotke

Slovenija je razdeljena na osem volilnih enot, ki so oblikovane tako, da ima vsaka enota približno enako število prebivalcev in enako število mandatov. Vsaki volilni enoti pripada 11 mandatov, enote pa so razdeljene še na volilne okraje. Teh je v vsaki enoti enajst.

Voli se torej 88 poslancev (osem enot po 11 mandatov), saj sta v 90-članskem državnem zboru dva sedeža rezervirana za poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine. Na območjih, kjer živita manjšini, se zato oblikujeta še dve dodatni enoti, v katerih pa pripadniki manjšin kandidata izvolijo po večinskem sistemu.

Volivec predstavnika manjšin glasuje tako, da pred priimki in imeni kandidatov označi prednostni vrstni red kandidatov s številkami od 1 naprej. Kandidatu se za vsako prvo mesto dodeli toliko točk, kolikor je kandidatov na glasovnici, za vsako naslednje mesto pa točko manj. Nato se točke seštejejo, tisti, ki jih prejme največ, je izvoljen v državni zbor.

V Sloveniji je v veljavi štiriodstotni volilni prag za vstop v DZ (štirje poslanski sedeži), kar pomeni, da se pri delitvi mandatov upoštevajo le liste, ki na območju celotne države dobijo najmanj štiri odstotke od skupnega števila glasov.

volišče, volitve, volivci, volilni listič, predsedniške volitve, glasovnica Novice Zakaj bojkotiranje volitev ni rešitev in zakaj znani Slovenci tega ne počno? #video

Matematika pri računanju mandatov

Mandati se delijo na dveh ravneh, najprej na ravni volilnih enot in nato na ravni celotne države, saj pri izračunih na ravni enot prihaja do ostankov glasov, ki pa se upoštevajo na ravni države.

Za razdelitev sedežev na ravni volilnih enot se v Sloveniji uporablja Droopov količnik. Ta količnik je bil uveden zato, da bi se že v volilnih enotah podelilo čim več mandatov. Droopov količnik izračunamo tako, da skupno število oddanih glasov vseh volivcev v neki enoti delimo s številom poslancev, ki se volijo v volilni enoti (11), čemur dodamo še enega, tako torej dobimo število 12.

Recimo, da je v volilni enoti Ljubljana center oddalo glas 180.000 volivcev. Droopov količnik v tej enoti je tako 15.000 (180.000 : 12 = 15.000). Število mandatov, ki jih dobi posamezna lista, se izračuna tako, da se pogleda, kolikokrat je Droopov količnik vsebovan v glasovih za posamezno listo.

Naša namišljena stranka je torej v enoti Ljubljana center, na primer, dobila 40.000 glasov. Droopov količnik 15.000 je v glasovih za stranko vsebovan dvakrat (40.000 : 15.000 = 2, ostanek je 10.000). Stranka je tako v tej enoti dobila dva mandata, izvoljena pa sta bila kandidata iz tistih dveh okrajev enote, v katerih je stranka dobila relativno največ glasov.

Preostanek glasov seveda ni šel v nič. Vsi nerazporejeni glasovi – v našem primeru jih je 10.000 – se upoštevajo, ko gre za delitve mandatov na ravni države.

Poslanci zadnjega sklica Poslanci zadnjega sklica Foto: Bor Slana

Večino poslanskih sedežev razdelijo v volilnih enotah

Na ravni enot je torej podeljenih toliko mandatov, kolikokrat so liste dosegle Droopov količnik. Na zadnjih volitvah leta 2014 so na ravni enot podelili 53 mandatov.

Mandati, ki niso bili podeljeni na ravni enot, se podelijo na ravni države. Pri tem se upoštevajo vse liste, razen tistih, ki so bile vložene v samo eni volilni enoti, in seveda tistih, ki glede na volilni izid v celotnem volilnem telesu niso dosegle volilnega praga.

Pri delitvi na ravni države se upošteva d'Hondtov sistem. To pomeni, da se sešteje vse glasove, ki jih je dobila posamezna lista v vsej Sloveniji, nato pa se to število deli najprej z ena, dva, tri … in z vsemi števili do števila 88, saj se v DZ, kot že rečeno, voli 88 predstavnikov. Tako se potem med rezultati vseh list preprosto izloči 88 največjih števil in mandati se podelijo.

88 največjih števil za 88 mandatov

Recimo, da je naša stranka na ravni države dobila 200.000 glasov. To število se deli najprej z 1 (= 200.000), z 2 (= 100.000), s 3 (= 66.666,66) in tako naprej vse do konca, ko se število glasov deli še z 88 (= 2272,72). Po istem sistemu naredimo izračune za vse preostale liste. Potem le še poiščemo 88 največjih števil med vsemi rezultati izračunov pri vseh listah.

Število sedežev liste v državnem zboru je odvisno od tega, koliko rezultatov je imela med 88 največjimi števili. Tako, zdaj imamo mandate razdeljene na ravni enot in na ravni države.

Za število sedežev, ki jih še dobi posamezna lista poleg teh, že dobljenih na ravni enot, tako izračunamo le še razliko med številom mandatov na ravni države in tistimi na ravni enot.

Naša stranka je tako v enoti Ljubljana center dobila dva mandata, recimo pa, da jih je s preostalimi sedmimi enotami zbrala skupaj 15. Na ravni države jih je, na primer, zbrala 21, zato bo v državnem zboru zasedla 21 sedežev. Petnajst mandatov za stranko je torej že podeljenih in imena izvoljenih poslancev so znana. A kandidati iz katerih enot bodo še izvoljeni v DZ?

Šest dodatnih sedežev, ki jih je prejela naša stranka, se tako dodeli kandidatom v tistih volilnih enotah, kjer ima stranka največje preostanke glasov v razmerju do Droopovega količnika.

ptuj Novice Zakaj na Ptuju ne hodijo radi na volitve?

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 12
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin