Župana toži zaradi politične diskriminacije

Podžupanja Ličko–senjske županije Ivana Tomaš je, ker je zapustila stranko HDZ, ostala brez službenega vozila in pravice predstavljati županijo. Župana Milana Kolića zdaj toži zaradi politične diskriminacije.

Pred volitvami zapustila HDZ Ivana Tomaš je pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami zapustila HDZ in za stolček v hrvaškem saboru kandidirala na listi zagrebškega župana Milana Bandića. Sočasno z njeno kandidaturo so se, kot je zapisala, začele težave na delovnem mestu.

Kot je pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list dejala Tomaševa, ji je župan sprva onemogočal sodelovanja na javnih dogodkih, ker da ni več članica HDZ. "Spor sem skušala rešiti na štiri oči, obrnila sem se na vrh stranke HDZ, a vsi moji napori so bili brez uspeha," je poudarila podžupanja.

Prva tožba zaradi politične diskriminacije na Hrvaškem Kolić je ob tem Tomaševi zabičal, da na sedežu županije "nima več kaj iskati", prav tako je svojim najožjim sodelavcem prepovedal komuniciranje s podžupanjo. "Če želim sodelovati na kolegiju, moram županu pred tem poslati prošnjo in upati, da mi jo bo odobril. Čemur smo priča, je tipičen primer politične diskriminacije," je prepričana Tomaševa.

Odvetnik Tomaševe je ob tem pripomnil, da gre za prvo tako tožbo na Hrvaškem. Pogledali smo, kako je to področje urejeno v Sloveniji.

V Sloveniji so v takih primerih na voljo številka sredstva pravnega varstva "V Sloveniji doslej tožba zaradi politične diskriminacije po mojem vedenju še ni bila vložena," nam je dejal profesor z ljubljanske pravne fakultete Grega Strban. Nekdanji minister za javno upravo, danes pa prav tako predavatelj na ljubljanski pravni fakulteti Senko Pličanič nam je v pogovoru dejal, da ima oseba, ki je bila deležna diskriminacije, na voljo širok spekter možnosti pravnega varstva.

Vzeli smo primer javnega uslužbenca, ki je deležen diskriminacije svojega nadrejenega, ker ni član prave politične stranke. Kot pravi Pličanič, v Sloveniji ne obstaja posebna tožba zaradi politične diskriminacije, ampak bi lahko zaposleni vložil tožbo zaradi mobinga in zaradi kršitve načela enakosti.

"V vseh zakonih je sprovedeno načelo enakosti, če pa kje ne bi bilo, to ne bi bila ovira, da se tožeči upre na ustavo in ustavno sodno prakso in sodno prakso evropskega sodišča za človekove pravice," še pravi Pličanič.

Dimitrij Rupel pred let zatrjeval, da je žrtev politične diskriminacije Večkratni nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je bil generalni konzul v Trstu, ko so mu konec julija 2013 na podlagi Zujfa (zakon o uravnoteženju javnih financ), ko je dopolnil več kot 65 let in imel 40 let delovne dobe, izrekli prenehanje delovnega razmerja, čeprav je bil za konzula imenovan leto pred tem. Rupel, ki je bil prepričan, da je šlo v njegovem primeru za politično diskriminacijo, se je s tožbo obrnil na delovno in socialno sodišče, a izgubil. Sodišče je ugotovilo, da je Ruplu delovno razmerje prenehalo na zakonit način.

Pri tem je treba poudariti, da Rupel ministrstva za zunanje zadeve ni tožil zaradi politične diskriminacije, temveč zaradi po njegovem mnenju nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. Je pa na sodišču izrazil prepričanje, da je bil žrtev politične diskriminacije.