Ponedeljek, 15. 9. 2025, 5.54
3 tedne
ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE
Medsosedski spori v Sloveniji, hrup: kdaj je igranje glasbila prekršek?
Medsosedski spori so v Sloveniji pogost pojav, ki ima že dolgo zgodovino. Med najpogostejšimi razlogi zanje je prav hrup, ki mu tesno sledijo nesoglasja glede mej ali pravic uporabe zemljišč. V zadnjem času pa prav hrup vzbuja večjo pozornost javnosti – tokrat ne zaradi običajnih razlogov, temveč zaradi igranja glasbil v večstanovanjskih objektih. Število prijav zaradi tovrstnega igranja se povečuje, s čimer ta dejavnost vse pogosteje postaja kamen spotike med sosedi. Ker lahko slabi medsosedski odnosi povzročijo veliko slabe volje in navsezadnje tudi nepotrebnih stroškov, poskrbite, da boste na ta trenutek dobro pripravljeni.
Ne glede na vse zakonske določbe sta v soseski ključna predvsem strpnost in medsebojno razumevanje.
Igranje glasbil v domačem stanovanju je v zadnjem obdobju pogost povod za prijave zaradi hrupa. V nekaterih primerih so zaradi igranja klavirja – tudi sredi dneva – na vrata potrkali policisti in izrekli globo zaradi domnevnega motenja javnega reda in miru.
Ker se je dogodek zgodil sredi dneva, se postavlja vprašanje: česa vse danes doma ne smemo početi, da s tem ne bi zmotili svojih sosedov? Kje potegniti mejo med zasebnostjo in motečim vedenjem? Ali je že vaja na glasbilu lahko razlog za prijavo? In ali lahko ob trenutni zakonodaji ob tovrstnih zadevah res pričakujejo obisk policije? Kaj sploh pomeni prekomeren hrup, kaj je v večstanovanjski skupnosti še sprejemljivo in kaj ni? Kaj lahko od soseda pričakujemo, pa tudi, kaj on pričakuje od nas?
Da bo slika jasnejša, smo zbrali ključne informacije o tem, kdaj je hrup lahko moteč in kdaj še ne predstavlja kršitve. Najprej pa si poglejmo osnovna pravila.
Kaj pravi zakon? Kdaj mora vladati mir?
Ker smo vsakodnevno izpostavljeni najrazličnejšim zvokom, je povsem razumljivo, da si doma želimo mir in tišino. Še posebej v večstanovanjskih stavbah morajo biti stanovalci pozorni, da ne povzročajo prekomernega hrupa, ki bi lahko motil druge. To področje ureja zakon o varstvu javnega reda in miru, ki določa, da je motenje miru in počitka ljudi med 22.00 in 6.00 prekršek, če pri tem ne gre za nujne intervencijske ali vzdrževalne posege. Za takšno kršitev je predvidena globa v višini od 83 do 209 evrov.
Kako je z zabavami?
Ob besedi hrup najprej pomislimo na zabave, saj so prav glasna druženja eden najpogostejših razlogov za sosedske prijave. V teoriji lahko zabave prirejamo tako pogosto, kot želimo – zakon tega ne omejuje. V praksi pa velja pomembna omejitev: po 22. uri mora biti zagotovljen mir, saj takrat začne veljati nočni red in je čas za počitek. To pomeni, da je treba po tej uri zmanjšati glasnost glasbe, govoriti tišje, najbolje pa je, da zapremo okna in vrata, da hrup ne uhaja iz stanovanja in ne moti sosedov. Silvestrovo je izjema predvsem v praksi – čeprav zakon ne določa posebnih pravil za to noč, se običajno pričakuje več razumevanja, saj večina ljudi praznuje in ostane budna tudi po 22. uri.
Moteč hrup zaradi uporabe nepremičnine
Nekateri zvoki, ki jih pogosto doživljamo kot moteče – na primer nočno prhanje, splakovanje stranišča ali hoja v visokih petah –, izvirajo iz običajne rabe stanovanja. Čeprav lahko povzročijo slabo voljo ali nesoglasja med sosedi, ti zvoki ne veljajo za prekršek, saj ne gre za namerno povzročanje hrupa. Enako velja tudi za pasji lajež ali oglašanje drugih domačih živali – čeprav je lahko moteče, to samo po sebi ni razlog za kazen. Prijava je mogoča le v primeru suma mučenja ali zanemarjanja živali, ne pa zgolj zaradi njihove prisotnosti ali oglašanja.
Kako je z igranjem glasbil?
Hrupni sosedje so lahko zelo moteči, a ko nekdo v svojem stanovanju čez dan vadi klavir ob zmerni glasnosti, se postavi povsem legitimno vprašanje: ali gre res za motenje javnega reda in miru? In ali lahko hrup iz akustičnih glasbil primerjamo s tistim, ki prihaja iz televizorjev ali radijskih sprejemnikov? Pogledi na to so različni, zakon pa je jasen. Po trenutno veljavni zakonodaji se igranje akustičnih glasbil čez dan obravnava enako kot predvajanje zvoka iz elektronskih naprav, kot so televizorji ali radijski sprejemniki. Čeprav mnogi menijo, da vadba na glasbilu podnevi ni moteča, pa zakon o varstvu javnega reda in miru to lahko opredeli kot prekršek – ne glede na uro.
Zakon določa:
- da je motenje miru med 22. in 6. uro prekršek ter
- da je tudi čez dan prekršek, če kdo z glasbilom, napravami ali drugimi viri zvoka moti mir ali počitek ljudi, razen če gre za dovoljeno dejavnost (npr. javni dogodek, dovoljena prireditev ipd.).
Policija torej lahko ukrepa tudi podnevi, če presodi, da hrup moti okolico. Pri tem ne obstaja vnaprej določena decibelna meja, kot na primer pri merjenju glasnosti na prireditvah ali v gostinskih lokalih. Ključno je, ali se nekoga s tem dejansko moti – in to pogosto temelji na subjektivni oceni.
Kje potegniti mejo med svobodo in motečim vedenjem?
Največji izziv, ki ga veljavna zakonodaja ne obravnava dovolj jasno, je vprašanje meje med osebno svobodo in motečim vedenjem. Je nekajurno igranje glasbila čez dan res dovolj za kazen? Kje potegniti mejo med svobodo in motečim vedenjem? Na eni strani imamo ljudi, ki si želijo miru in tišine, na drugi pa tiste, ki si želijo svobode ustvarjanja, sprostitve in glasbenega izražanja. In prav tukaj se postavlja ključno vprašanje: kje potegniti črto? Ker trenutna ureditev ne ponuja jasnih odgovorov in dopušča veliko prostora za subjektivno presojanje, se pripravlja sprememba zakona. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bil predlog sprememb že 2. septembra obravnavan na vladi.
Kaj lahko storimo, če nas sosedje motijo s hrupom?
Ko hrup postane preglasen in začne motiti naš mir in počitek, se pogosto vprašamo, kaj lahko sploh storimo. Obstaja več korakov, s katerimi lahko ukrepamo – od pogovora do prijave.
Hišni red in pogovor s sosedom
V večstanovanjskih stavbah lastniki običajno sprejmejo hišni red, ki poleg splošnih pravil bivanja pogosto vključuje tudi določila o dovoljenem in nedovoljenem hrupu. Ta določila so včasih celo strožja kot zakonodaja, zato je dobro, da se z njimi seznanite. Preden ukrepate uradno, pa vedno priporočamo, da najprej mirno pristopite k sosedu – ga opozorite na moteč hrup in poskusite najti skupno rešitev po mirni poti.
Prijava kršitve zakona o varstvu javnega reda in miru
Če kljub opozorilu hrup vztraja v času nočnega miru, torej med 22.00 in 6.00, imate pravico, da obvestite policijo. Policisti lahko sprožijo postopek o prekršku, če ugotovijo, da je bila s hrupom kršena zakonodaja.
Tožba zaradi prekomernega hrupa
Prekomeren hrup ureja tudi sosedsko pravo. Stvarnopravni zakonik določa, da mora lastnik svojo nepremičnino uporabljati tako, da drugim ne povzroča prekomerne škode – gre za t. i. prepovedano emisijo. Lastnik nepremičnine mora pri njeni uporabi opuščati dejanja in odpravljati:
- vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter krajevne razmere običajna, ali
- vzroke, ki povzročajo znatnejšo škodo.
Dodatno je določeno, da je brez posebnega pravnega naslova prepovedano kakršnokoli motenje s posebnimi napravami.
Če vaši sosedje ta določila kršijo, lahko zoper njih vložite tožbo, s katero zahtevate tako prenehanje trenutnega vznemirjanja kot tudi prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Če vam je zaradi ravnanj sosedov nastala škoda, lahko z odškodninsko tožbo zahtevate tudi povrnitev škode. To področje ureja obligacijski zakonik, ki določa, da je tisti, ki drugemu povzroči škodo, dolžan to škodo povrniti. Iz navedenega je mogoče sklepati, da lastnik odškodninsko odgovarja, če svojo nepremičnino uporablja tako, da drugim povzroča prekomerno škodo, na primer zaradi prekomernega hrupa.
Dobro je vedeti: zavarovanje pravne zaščite je zagotovo cenejše od stroškov še tako majhnega sodnega primera
Menite, da se vam v zgoraj naštetih primerih krši pravica? Ne glede na to, ali ste v vlogi prijavitelja ali domnevnega kršitelja, s sklenjenim zavarovanjem pravne zaščite vam bo ARAG stal ob strani tudi v primeru sporov s sosedi.
Morda se boste že jutri znašli v položaju, v katerem bi se lahko zanesli izključno na pomoč profesionalca, in morda si takrat ne boste mogli privoščiti odvetnika, lahko pa si privoščite zavarovanje pravne zaščite, ki krije morebitne odvetniške in sodne stroške.
Paket NEPREMIČNINE, v sklopu katerega vam naši odvetniki pomagajo zaščititi vaše pravice, vam je na voljo že za 15,99 evra na mesec (paket NEPREMIČNINE vključuje tudi osnovno zavarovanje pravne zaščite VARNOST). Več informacij in preprosto možnost sklenitve zavarovanja najdete na:
Paket Nepremičnine
Vaše prednosti z zavarovanjem pravne zaščite:
- Pridobili boste možnost nasveta odvetnika enkrat mesečno.
- Plačali boste minimalno mesečno premijo za vse družinske člane ter se tako izognili visokim sodnim in odvetniškim stroškom.
- Imeli boste krite tudi stroške nasprotne strani, če na sodišču izgubite.
- Zavarovanje lahko izkoristite tako v Sloveniji kot tudi v Evropi.
- Pridobite si dostop do spletnega nabora dokumentov.
- V primeru spora vam priporočimo odvetnika, lahko pa v dogovoru z nami izberete tudi svojega.
Izberite in sklenite svoje zavarovanje v petih korakih.
ARAG za vas plača:
- odvetniške stroške,
- stroške od sodišča imenovanih izvedencev,
- stroške prič in tolmačev,
- dodatne materialne stroške (fotokopiranje ...),
- sodne stroške, sodne takse, sodno povprečnino,
- polog varščine do sto tisoč evrov,
- potne stroške za sojenje v tujini,
- stroške zunajsodnih poravnav, mediacij,
- s sodno odločbo naložene stroške nasprotne strani.
Pravna pomoč tudi na različnih področjih življenja in vsakdana
Zavarovanje pravne zaščite je za zavarovalnico ARAG osebno, kot je osebno vaše življenje, zato si lahko izberete tako zavarovanje, ki vam ustreza.
Paket Varnost je osnovni del zavarovanja pravne zaščite in je vedno vključen. Pokriva osnovne potrebe vašega zasebnega življenja. K paketu Varnost lahko dodate naslednja področja:
Vključuje pravno zaščito na področju delovnega prava ter tudi splošno odškodninsko in kazenskopravno zaščito na poklicnem področju.
Spori glede skrbništva, stikov in preživnine so lahko izjemno stresni. Zagotovite si, da bodo vsaj odvetniški in sodni stroški za vas skrb manj.
Lahko se zgodi, da se boste sprli s sosedi (glede služnosti, hrupa itd.), da vam bo najemodajalec neupravičeno zvišal najemnino ali odpovedal najemno pogodbo. Ne dopustite, da bi takrat morali plačati visoke odvetniške in sodne stroške.
Pomislite na položaje, ko bi potrebovali pravno zaščito v prometu. Zelo verjetno je, da boste po prometni nesreči zahtevali odškodnino, se sprli z zavarovalnico, dobili kazen za prehitro vožnjo ali pa boste zaradi povzročitve hujše prometne nesreče kazensko ovadeni.
ARAG v Ljubljani
ARAG SE – podružnica Slovenija
Dunajska cesta 63
1000 Ljubljana
Telefon: +386 (0)1 236 41 81
Elektronski naslov: info@arag.si
