Zunanji ministri EU o nadaljnji podpori Ukrajini

Visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell je na novinarski konferenci po koncu zasedanja izrazil razočaranje nad hitrostjo, s katero so članice doslej dobavile strelivo Ukrajini. Povedal je, da so ji doslej dobavile več kot tisoč raket, streliva pa da dobavljajo vse več, in izrazil upanje, da vse članice razumejo nujnost. Izrazil je prepričanje, da se bodo v prihodnjih dneh dogovorile o drugem stebru načrta za oskrbo Ukrajine s strelivom, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba, ki se je zasedanju pridružil prek videoklica, je na Twitterju zamude pri dostavi streliva označil za frustrirajoče in dejal, da bodo zahtevale še več ukrajinskih življenj, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ministri so danes vzpostavili tudi civilno misijo EU v ukrajinski sosedi Moldaviji. Njen cilj je povečanje odpornosti varnostnega sektorja države na področju kriznega upravljanja in hibridnih groženj, vključno s kibernetsko varnostjo, so sporočili iz Luxembourga.

Borrell je pri tem poudaril, da EU s to misijo krepi podporo Moldaviji pri zaščiti njene varnosti, ozemeljske celovitosti in suverenosti ter da pomeni še en pomemben politični znak podpore EU v sedanjih težkih razmerah. Kot ena od držav, ki so jo posledice ruskega vdora v Ukrajino najbolj prizadele, je namreč priča povečanim in nenehnim ruskim poskusom destabilizacije s hibridnimi ukrepi, je dodal. Na podlagi prošnje Moldavije bo misija sprva imela dveletni mandat.

Zasedanja se je udeležila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je v razpravi o uresničevanju akcijskega načrta o geopolitičnih posledicah ruske agresije na Ukrajino znova zagotovila, da bo Slovenija pomagala Ukrajini, dokler bo ta pomoč potrebovala, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Opozorila je na aktivno zavzemanje Slovenije za zagotavljanje odgovornosti za vojne zločine, kar je eden od razlogov, da bo maja gostila diplomatsko konferenco za sprejem konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida ter drugih mednarodnih hudodelstev.

Borrell je na novinarski konferenci komentiral tudi odziv Pekinga na izjavo kitajskega veleposlanika v Franciji, ki je pred tem pod vprašaj postavil suverenost nekdanjih sovjetskih republik po mednarodnem pravu. Peking je v odzivu poudaril, da spoštuje njihovo suverenost.

"Pomembno je bilo, da se je Peking distanciral od besed svojega veleposlanika v Franciji: zdaj imamo konkreten odgovor, da ta stališča niso uradno stališče Kitajske, in to je dobra novica," je dejal. Dodal je, da bodo o Kitajski nadaljevali razpravo in da pripravljajo dokument o novem pristopu EU do Kitajske, o katerem pa bo odločil Evropski svet.

Glede Sudana, kjer se nadaljujejo srditi spopadi, je Borrell govoril o evakuaciji državljanov EU in državljanov tretjih držav. Ministrica Fajonova pa je v razpravi o Sudanu poudarila pomen enotnosti EU pri zavzemanju za doseganje premirja in prenehanja ognja ter zaščite civilnega prebivalstva.

O koordinaciji EU na področju konzularnega sodelovanja je dejala, da poteka dobro, toda je menila, da jo morajo še okrepiti. "V prihodnosti bo ključnega pomena gradnja lastnih zmogljivosti za zaščito naših državljanov v svetu, vključno s sposobnostjo evakuacij in zaščite," je dejala.

Ministri so med drugim govorili tudi o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, glede katerega je ministrica Fajonova podprla predlog belgijske kolegice Hadje Lahbib za pripravo dokumenta s celovitim pregledom odnosov EU z Izraelom in Palestino.

Novice Kitajski veleposlanik razburil s preizpraševanjem suverenosti baltskih držav