Znova brez dogovora o Grčiji, nadaljevanje pogajanj v soboto

Pričakuje se nov krizni sestanek v prihodnjih dneh, je sporočil finski finančni minister Alexander Stubb.

"To je to za danes. Institucije in Grčija nadaljujejo delo. Evroskupina znova pozneje, a ne danes," je tvitnil Stubb po koncu sestanka, na katerem naj bi bili dosegli dogovor, ki naj bi ga voditelji članic le pozdravili in potrdili. Po neuradnih informacijah je najverjetneje, da se bo evroskupina znova sestala v soboto.

Več razlik kot strinjanja Več je razlik kot strinjanja, napredka ni, Grki se niso premaknili oziroma so se premaknili kvečjemu nazaj, je pred srečanjem evroskupine ocenil nemški finančni minister Wolfgang Schäuble. Njemu je pritrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in dodala, da se voditelji držav ne bodo vpletali v ta pogajanja.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je potrdil, da se Grčija ne strinja z najnovejšim kompromisnim predlogom institucij upnikov, da zadostnega napredka ni in tako niti ne dogovora. Na vprašanje, kaj pričakuje od današnjega sestanka, odgovarja: "Trdo delo."

"Dogovor je mogoč, dogovor je nujen," pa je poudaril francoski predsednik Franncois Hollande in izpostavil, da morajo dogovor doreči pogajalci: Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka in Grčija.

Zmanjkuje tudi potrpljenja Malteški finančni minister Edward Scicluna je poudaril, da iskreno ne ve več, kje so razlike. "Nimamo več komentarjev. Nimamo več potrpljenja," je dodal.

Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je ob prihodu opozoril, da časa zdaj pa res ni več.

Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je na novinarski konferenci s predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem povedal, da je spal le tri ure in da je na smrt utrujen. Ko so želeli novinarji Junckerja izprašati o aktualnem dogajanju, je dejal, da mora "nazaj h grškim prijateljem".

Če poročilo pogajalcev ne bo sprejemljivo, bodo razpravljali o alternativah V pogajanjih Grčije in institucij posojilodajalcev so pripravili poročilo, ki ga bo sedaj preučila evroskupina, je povedal avstrijski finančni minister Hans Jörg Schelling, ki je prvi prišel na sestanek v Bruslju. Če to poročilo ne bo sprejemljivo, bodo razpravljali o alternativah, je dejal.

Schelling meni, da je dogovor še mogoč, a opozarja, da je iz minute v minuto težje ter da je rok za dogovor nedelja, saj sicer ne bo dovolj časa za izvedbo potrebnih postopkov v nekaterih nacionalnih parlamentih. Ocenil je še, da veliko napredka v dosedanjih pogajanjih očitno ni bilo, ter okrcal grško vlado, da je vseskozi zavračala različne ponudbe za kompromis in da brezskrbno ravna s svojo državo.

Donald Tusk napoveduje srečen konec Po nespodbudnih ocenah finančnih ministrov je za prvo optimistično napoved poskrbel predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki napoveduje srečen konec grških pogajanj. Občutek imam, da bo drugače kot v Sofoklejevih tragedijah in da bo ta grška zgodba imela srečen konec, je ocenil ob prihodu na vrh EU.

Optimističen je tudi grški premier Aleksis Cipras. "Evropska zgodovina je polna nesoglasij, pogajanj in na koncu kompromisov. Po celovitih grških predlogih sem prepričan, da bomo dosegli kompromis, ki bo območju evra in Grčiji pomagal premostiti krizo," je ocenil .

Prvi mož Bundesbank: ECB ne more več pokrivati finančnih potreb Grčije ECB oz. sistem centralnih bank območja evra ne moreta pokrivati finančnih potreb Grčije, tudi če pride do dogovora Aten z upniki, je danes poudaril predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann. S tem je ost kritike usmeril proti grškim bankam, ki so odvisne od izredne pomoči ECB, a kupujejo grške zakladne menice.

"Vsem, ki sodelujejo v trenutnih pogajanjih, mora biti jasno, da evrosistem ne more zapolnjevati grških finančnih vrzeli, tudi če pride do dogovora o sprostitvi preostalih 7,2 milijarde evrov mednarodne finančne pomoči Grčiji," je povedal na konferenci mednarodnega bančnega združenja v Frankfurtu.

Če bi do dogovora danes ali jutri le prišlo, je eden od scenarijev, ki se omenja, ta, da bi ECB grškim bankam, ki prejemajo izredno likvidnostno pomoč evrosistema (ELA), dovolila, da znova pomagajo državi in kupijo grške zakladne menice ter ji tako omogočijo izplačilo IMF.

A Weidmann je do takšne prakse oster. Po njegovem mnenju namreč vzbuja resno skrb glede t.i. monetarnega financiranja, ko bi ECB in ostale centralne banke območja evra praktično neposredno financirale grško državo. To v evropskem pravnem redu ni dovoljeno.

Pogajanja so se ponoči nadaljevala, potem ko intenzivni tehnični in politični pogovori v sredo niso prinesli preboja. Ponoči so se tako v Bruslju po neuradnih informacijah znova sestali grški premier Aleksis Cipras, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vodja Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde, predsednik Evropske centralne banke Mario Draghi, šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling in šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.

Cilj: pripraviti konkretne ukrepe Eno glavnih odprtih vprašanj v pogajanjih naj bi bilo lajšanje ogromnega grškega dolga, poleg pokojnin in davkov. Cilj je v nočnih in jutranjih tehničnih in političnih pogajanjih doseči preboj in pripraviti dokumente s konkretnimi ukrepi, ki bodo podlaga za sprejemanje odločitev na sestanku finančnih ministrov držav v območju evra.

Izkupiček grških pogajanj bo narekoval potek vrha EU danes in v petek, ki se ga bo udeležil tudi slovenski premier Miro Cerar.