Torek, 5. 2. 2019, 12.36
5 let, 2 meseca
Znanstveniki svarijo pred taljenjem ledenikov v Himalaji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,16
Ledeniki na območju Hindukuša in Himalaje so pomemben vir vode za okoli 250 milijonov ljudi, ki živijo v gorah, pa tudi za 1,65 milijarde prebivalcev ob rekah.
Če se izpusti toplogrednih plinov v svetu ne bodo znižali, bi se lahko do leta 2100 stalilo dve tretjini ledenikov v Himalaji, so v študiji, objavljeni v ponedeljek, posvarili znanstveniki. Ob tem so opozorili, da bi tudi ob doslednem upoštevanju pariškega podnebnega sporazuma izginila tretjina ledenikov na "tretjem polu sveta".
"Globalno segrevanje ozračja bo mrzle, z ledeniki pokrite vrhove gora, ki se raztezajo čez osem držav, v manj kot stoletju spremenilo v golo kamenje," je dejal eden od vodij študije, Philippus Wester iz Mednarodnega centra za integriran razvoj gora s sedežem v Katmanduju. "Za tako podnebno krizo še niste slišali,".
Ledeniki na območju Hindukuša in Himalaje so pomemben vir vode za okoli 250 milijonov ljudi, ki živijo v gorah, pa tudi za 1,65 milijarde prebivalcev ob rekah. Napajajo deset najpomembnejših vodnih sistemov na svetu, kot so Ganges, Ind, Rumena reka, Mekong in Iravadi, ter posredno ali neposredno prispevajo k temu, da ima več milijard ljudi hrano, energijo, čist zrak in dohodek.
Posledice taljenja bi bile zelo hude
Znanstveniki v študiji opozarjajo, da bo taljenje ledenikov močno vplivalo na življenje ljudi na tem območju. Med posledicami bodo slabša kakovost zraka in bolj ekstremni vremenski pojavi, nižji vodostaji rek pred monsunskim obdobjem pa bodo botrovali težavam pri oskrbi z vodo v mestih ter pri proizvodnji hrane in energije.
Zaradi obilice vode ob taljenju ledenikov bi se lahko razlilo več sto ledeniških jezer ter povzročilo poplave ob vznožju gora, med drugim Mount Everesta in K2.
Po ocenah, ki so omenjene v študiji, bi v regiji za prilagoditev na podnebne spremembe do leta 2030 potrebovali do 4,6 milijarde dolarjev (štiri milijarde evrov), do leta 2050 pa 7,8 milijarde dolarjev (6,8 milijarde evrov). Pri pripravi študije je sodelovalo več kot 350 strokovnjakov, 185 organizacij in 210 avtorjev.
