Četrtek, 18. 6. 2026, 14.16
3 tedne, 4 dni
Zelo slabe novice za Benjamina Netanjahuja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,95
Benjamin Netanjahu, ki je znan po svoji nepopustljivi politiki do Palestincev, je prvič postal izraelski premier leta 1996. Državo je vodil do leta 1999. Premier je bil znova med letoma 2009 in 2021 ter od decembra 2022 naprej. Njegova slava med izraelskimi volivci se je začela manjšati, ko je Hamas oktobra 2023 vdrl na jug Izraela, še hujši udarec zanj pa je spodletela izraelsko-ameriška vojna proti Iranu, ki ni uresničila glavnega izraelskega cilja: strmoglavljenja islamistične oblasti v Teheranu. Zgodilo se je nasprotno: Iran je iz vojne za zdaj izšel kot zmagovalec.
Sta Izrael in še zlasti dolgoletni izraelski premier Benjamin Netanjahu zaradi konca vojne proti Iranu (pustimo za zdaj ob strani vprašanje, ali je to res resnični konec) največja poraženca? Izraelski premier je desetletja spodbujal ZDA k napadom na Iran, ker je vedel, da sam ni kos več kot 90-milijonski državi ob Perzijskem zalivu. Prepričati mu je uspelo Donalda Trumpa (ta je bil morda že tako ali tako dolgo naklonjen napadu), s katerim sta 28. februarja skupaj napadla Iran. Upanje, da se bo iranska teokratska oblast hitro sesedla, se ni uresničilo, ZDA in ves svet pa so spoznali, da ima Teheran v rokah strahotno ekonomsko atomsko bombo – nadzor nad strateško izjemno pomembno Hormuško ožino.
Že v prvi polovici lanskega leta smo videli prvi opozorilni znak, da ameriška vojaška moč ni popolnoma brezmejna. Marca so namreč Američani začeli napadati hutijevce v Jemnu (islamistična šiitska skupina, ki je velika zaveznica šiitskega Irana).
Slaba napoved: Američani ne morejo zlomiti hutijevcev
A trdoživi hutijevci, ki so od oktobra 2023 z napadi na trgovske ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu oziroma v ožini Bab el Mandeb motili svetovno trgovino (napadi so se začeli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi), se zaradi ameriških napadov iz zraka niso zlomili. Maja lani je sledil dogovor, po katerem so se hutijevci odpovedali napadom na ameriške ladje, ne pa tudi na izraelske.
Junija lani so Izraelci sprožili napade na Iran. Tel Aviv ima teokratsko-klerikalno oblast v Teheranu že desetletja za veliko geopolitično grožnjo (zaradi iranske podpore Hamasu v Gazi, hutijevcem v Jemnu in Hezbolahu v Libanonu ter zaradi razvoja balističnih raket in jedrskega programa).
Junijska 12-dnevna vojna: Izrael sam ne more zlomiti Irana
A izraelska 12-dnevna vojna proti Iranu je pokazala, da 9,4-milijonski Izrael kljub svoji veliki vojaški moči s konvencionalnim orožjem ne more na kolena spraviti 93-milijonskega Irana. Po nekaterih izračunih je Izraelcem že začelo zmanjkovati prestreznih raket, s katerimi so se branili pred napadi iranskih balističnih raket in dronov. V skrajnem primeru bi se lahko zgodilo, da bi se Izrael počutil tako ogroženega, da bi proti Iranu celo uporabil jedrsko orožje.
Med 13. in 24. junijem lani je potekala t. i. 12-dnevna vojne med Izraelom in Iranom, ki jo je začel Tel Aviv. Začelo se je z izraelskimi uspehi (uničenje vojaških objektov, likvidacije iranskih jedrskih znanstvenikov in visokih častnikov ...), a je judovska država iz dneva v dan drsela v slabši položaj. Po nekaterih izračunih je Izraelu hitro kopnelo število prestreznih raket za uničenje iranskih balističnih raket in dronov. Na fotografiji: izraelske prestrezne rakete visoko na nebu (že na robu vesolja) uničujejo iranske izstrelke.
Verjetno so bile izraelske velike težave v obrambi pred iranskimi izstrelki razlog, da je v vojno med dvema državama, ki se je odvijala izključno v zraku in tako rekoč tudi na robu vesolja (tu so izraelske prestrezne rakete uničevale iranske balistične rakete), posegel Donald Trump. Ta je poslal strateške bombnike, ki naj bi – tako je lani trdil Trump – uničile iranske jedrske objekte, nujne za izdelavo jedrskega orožja (Iran sicer trdi, da ne razvija jedrskega orožja). Izraelsko-iranski spopadi so se tako končali.
Epski bes: skupna vojna ZDA in Izraela proti Iranu
A ne za dolgo. Ker je Netanjahu skušal strmoglaviti oblast v Iranu in vojaško drastično oslabiti Iran, podobnemu cilju pa se je nagibal tudi Trump, so Izrael in ZDA 28. februarja proti Iranu začeli vojaško operacijo Epski bes (Epic fury).
Verjetno je Trumpa opogumilo uspešno zajetje venezuelskega voditelja Nicolasa Madura 3. januarja letos, ki je šlo kot po maslu. Predvideval je, da bo podobno uspešen tudi vojaški napad na Iran. Še zlasti, ker so iz Irana prihajale informacije o nepriljubljenosti islamske oblasti, ki je januarja letos množične proteste zatrla s pobijanjem – po informacijah protirežimskih Irancev je bilo pobitih na tisoče protestnikov.
Spektakularen začetek, nato pa Iran uporabi svojo "atomsko bombo"
Vojna se je začela spektakularno. Izraelu in ZDA je uspelo ubiti iranskega vrhovnega voditelja Alija Hameneja in številne druge iranske voditelje. A Iran se ni zlomil – začeli so se napadi na Izrael in ameriške arabske zaveznice ob Perzijskem zalivu. Tudi ni bilo množične vstaje iranskega prebivalstva proti oblasti visokih duhovnikov in iranskih revolucionarnih gardistov.
Verjetno je Trump pričakoval, da se bo Iran hitro sesedel, ko bo obglavljeno njegovo vodstvo, a se to ni zgodilo. Da Trumpu teče voda v grlo, je bilo jasno že po nekaj dnevih vojne, ko je skušal nagovoriti iranske Kurde v vojno proti oblasti v Teheranu (proti temu je bil turški predsednik Recep Tayyip Erdogan; vprašanje je tudi, ali so iranski kurdski gverilci dovolj močni). Iran je z zaporo Hormuške ožine (bila je delna zapora, ker je Teheran npr. med drugim skozi ožino spuščal tankerje z nafto za zaveznico Kitajsko) stisnil Trumpa v kot. Trump je celo grozil z zavzetjem iranskega otoka Harg (označen na zemljevidu z rdečo), ki je pomemben za izvoz iranske nafta, a grožnje ni uresničil. Za zavzetje bi moral uporabiti kopensko vojsko. Trump je v dnevih, ko ni vedel, kako bi se izvlekel iz zagatnega položaja, celo grozil z uničenjem (iranske?) civilizacije.
Iran je uporabil tudi svoj najmočnejši vzvod – Hormuško ožino. Delno blokado ožine, ki je med drugim zelo pomembna za izvoz nafte, zemeljskega plina in umetnih gnojil, je britanski novinar Andrew Neil poimenoval za iransko atomsko bombo.
Trump je potisnjen v kot
Podatki tudi kažejo, da ameriško-izraelski napadi niso vojaško drastično oslabili Irana in njegove sposobnosti izdelave in izstreljevanja raket. Trumpov Epski bes se je tako spreminjal v Trumpov epski polom, kot so operacijo preimenovali Trumpovi kritiki.
Trump se je tako znašel v zelo težkem položaju: cene energentov in inflacija so poskočile, tudi vojna proti Iranu ni imela javnomnenjske podpore v ZDA (drugače je seveda v Izraelu). Ne pozabimo: Trump je v letih 2016 in 2024 zmagal tudi zato, ker je obljubljal konec nepriljubljenih ameriških t. i. večnih vojn na Bližnjem vzhodu. Ob posredovanju Pakistana je v začetku aprila sledilo premirje.
Hud udarec za Netanjahuja
Ta teden pa je Trump na srečanju skupine držav G7 podpisal memorandum oziroma dogovor o koncu spopadov (podpisnik na iranski strani je predsednik Masud Pezeškian). Seveda se za zdaj ne more zanesljivo vedeti, ali bo ta mir (ki ga imajo številni za nekakšno ameriško kapitulacijo) res trajen.
Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta imela vedno tesne stike (Netanjahu se je v 80. letih preteklega stoletja, ko je živel v ZDA, spoprijateljil s Fredom Trumpom, očetom Donalda Trumpa), a vsaj javno se zdi, da je vojna proti Iranu poslabšala njune odnose.
Dogovor seveda ni razveselil 76-letnega Netanjahuja, s katerim naj bi se 80-letni Trump zaradi spodletele vojne proti Iranu že pred časom zelo sprl. Novinar britanskega medija Financial Times Edward Luce celo trdi, da so se zaradi vojne proti Iranu odnosi med Netanjahujem in Trumpom nepopravljivo poslabšali.
Je Netanjahu največji poraženec konca vojne proti Iranu?
Netanjahu trdi, da je letošnji napad na Iran preprečil, da bi Teheran kmalu pridobil atomsko bombo. Ta grožnja naj bi se odmaknila za nekaj let v prihodnost, trdi izraelski premier, ki tako pušča odprta vrata za prihodnje izraelske napade na Iran.
Švicarski medij Watson je Netanjahuja, dolgoletnega izraelskega premierja (z nekaj prekinitvami judovski državi vlada od leta 1996) in vodjo desne stranke Likud (ta stranka ima podporo zlasti med mizraškimi Judi, tj. Judi, ki so se v Izrael večinoma priselili šele po njegovi ustanovitvi iz večinsko muslimanskih držav v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu), razglasil za največjega poraženca konca vojne proti Iranu.
Razblinjene izraelske sanje o prevladi na Bližnjem vzhodu?
Ameriško-izraelski dogovor o koncu spopadov naj bi tudi razblinil izraelske sanje, da bo postal velesila na Bližnjem vzhodu. Ta cilj naj bi Izrael zasledoval že od 80. let preteklega stoletja, ko je napadel Libanon.
Netanjahu je že leta javno svaril pred tem, da bi oblast v Teheranu dobila jedrsko orožje. V svojih nastopih je pogosto govoril, da je Iran tik pred tem, da razvije atomsko bombo. Na fotografiji iz leta 2012 vidimo Netanjahuja v Združenih narodih, kako z uporabo slike svari svet, da je Iran že pri 70 odstotkih procesa obogatenja urana in da bo prišel do 90 odstotkov sredi leta 2013, česar mu ne bi smeli dovoliti. Nekateri, na primer nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon, so prepričani, da so svarila pred iranskim jedrskim orožjem le krinka in da je bil glavni Netanjahujev cilj vedno zrušenje islamske oblasti v Iranu.
Izrael je v zadnjih letih nizal uspehe proti iranskim zaveznicam v svoji soseščini: po Hamasovem masakru izraelskih civilistov na jugu Izraela 7. oktobra 2023 je dolgotrajno oblegal Gazo (številni po svetu imajo te napade, ki so zahtevali več deset tisoč življenj in Gazo spremenili v kup ruševin, za genocid nad Palestinci) in oslabil Hamas, oslabil je pozneje tudi Hezbolah v Libanonu.
Poslabšanje odnosov med Trumpom in Netanjahujem?
Prav ti uspehi naj bi po pisanju Watsona tudi pomagali Netanjahuju, da je prepričal Trumpa za napad na Iran, ki naj bi strmoglavil oblast ajatol. Uspešna vojna proti Iranu bi tudi preuredila geopolitična razmerja na Bližnjem vzhodu v korist judovske države.
Neuspeh vojne proti Iranu je – kot že omenjeno – poslabšal tudi odnose med Trumpom in Netanjahujem. Trump tako tudi javno graja izraelskega premierja, obenem pa hvali islamsko oblast v Teheranu. Udarec za Tel Aviv je, da je Trump dal nedvoumno vedeti, da je del dogovora tudi konec izraelskih napadov na Hezbolah oziroma na Libanon.
"Trump je zguba, Vance ničvrednež"
Kot piše Watson, Netanjahu nima druge izbire, kot da se podredi. Michael Oren, nekdanji izraelski veleposlanik v Washingtonu, je to v Wall Street Journalu povedal takole: "Ne gre za vprašanje, kaj Izrael lahko stori. Gre za vprašanje, kaj mora storiti. Manevrskega prostora praktično ni."
Netanjahu in tudi drugi izraelski politiki (npr. Ehud Barak) so v preteklosti nagovarjali ameriške predsednike in člane administracij, naj skupaj z Izraelom napadejo Iran, a so to zavračali – dokler ni v Belo hišo lani znova prišel Donald Trump. Na fotografiji: Netanjahu in Barack Obama septembra 2016. Nedavno je pricurljala v javnost novica, da naj bi Netanjahu za Obamo, prvega temnopoltega predsednika ZDA, v zasebnih pogovorih posmehljivo uporabljal vzdevek boy (sl. fant). Obama naj bi Netanjahuju to zelo zameril. Takšno naslavljanje ima v ZDA rasistični in vzvišen podton. Poimenovanje fant (boy) za odrasle temnopolte moške se je v času suženjstva in tudi pozneje uporabljalo takrat, ko so se belci skušali izogniti uporabi besede gospod (mister ali sir) za temnopolte ljudi.
Ni čudno, da v Izraelu vlada mešanica razočaranja in kljubovanja, piše švicarski medij. Washington Post citira Jinona Magala, Netanjahujevega ključnega svetovalca, ki je Trumpa označil za zgubo, njegovega podpredsednika JD Vancea za golazen in ničvredneža, ameriška pogajalca Jareda Kushnerja in Steva Witkoffa pa za dva majhna Juda, ki ju je podkupil Katar, da sta izdala svoje brate v Izraelu.
Izraelski skrajni desničar proti ZDA
Obrambni minister Israel Kac je javno dejal, da nasprotuje umiku izraelskih sil iz Libanona. Še dlje je šel skrajno desni minister za varnost Itamar Ben-Gvir, ki je dejal, da Trumpov sporazum ni zavezujoč za Izrael. "Izrael ni podložnik ZDA, smo neodvisna, suverena država," zatrjuje.
To je zelo drzna izjava, piše Watson: "Brez ameriške vojaške pomoči je izraelska suverenost le pobožna želja. In Netanjahu se je zakockal. Nejevoljno se mora zdaj podrediti Trumpovim željam. Zaradi tega je v očeh svojih izraelskih rojakov videti šibek."
Se je Netanjahuju njegovo življenjsko delo sesulo pred očmi?
"Netanjahujevo življenjsko delo se sesuva pred njegovimi očmi. Sam stoji v areni in ne more kriviti nikogar drugega," je za Washington Post dejal izraelski politolog Gajil Tašir.
Maja letos je Nemčija na glasovanju v Združenih narodih doživela hladno prho, ko ji ni uspelo na volitvah za nestalno članico Varnostnega sveta – najverjetneje zaradi proizraelske politike in premajhne kritike vojne proti Iranu. Ta dogodek kaže, kako nepriljubljen po svetu je postal Izrael zaradi svoje politike. Na fotografiji: nemški zunanji minister Johann Wadephul v Združenih narodih maja letos, ko je Nemčiji spodletelo na volitvah za nestalno članico Varnostnega sveta.
Netanjahu se sooča s kupom ruševin. Tudi on je moral izkusiti to, kar so izkusili številni drugi pred njim, tisti, ki so zaupali Trumpu, piše Watson. "Trump vedno počne le tisto, kar mu koristi. Ali je to dobro tudi za Izrael, ga ne skrbi," pravi Michael Hercog, prav tako nekdanji izraelski veleposlanik v Washingtonu.
Izrael ima vse manj podpore v ZDA in po svetu
Spodletela vojna proti Iranu ni samo osebni poraz za Netanjahuja, ampak tudi udarec za Izrael. Že obleganje Gaze je zelo škodilo Izraelu, ker so v ZDA tudi številni republikanci, zlasti mlajših generacij, začeli postajati vse bolj kritični do Izraela. Še manj podpore ima Izrael s svojo politiko do Palestincev med ameriškimi demokratskimi volivci.
Spodletela vojna proti Iranu, ki jo imajo nekateri kar za Trumpov Vietnam, pa priljubljenosti Izraela v ZDA seveda ne bo povečala, še zlasti zato ne, ker so številni prepričani, da so prav Izraelci povlekli ZDA v to vojno proti Iranu, državi, ki je velika grožnja za Izrael, ne pa tudi za ZDA.
Je Nemčija zaradi proizraelske politike ostala brez članstva v Varnostnem svetu?
Še bolj nepriljubljen postaja Izrael zaradi svoje politike drugod po svetu, zlasti na t. i. svetovnem Jugu. Prav nemško tesno zavezništvo z Izraelom (razlog za to nemško politiko je seveda povezan z zgodovino – z nacističnim genocidom nad evropskimi Judi) je bil najverjetneje glavni razlog, da Nemčiji, najpomembnejši članici EU in eni največjih donatork na svetu v Združenih narodih, letos ni uspelo na glasovanju za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov.
Ne pozabimo: Sloveniji, ki je veliko manjša država od Nemčije, je junija 2023 na volitvah na Generalni skupščini Združenih narodov uspelo postati nestalna članica Varnostnega sveta za obdobje 2024 in 2025.
