Petek, 1. 5. 2026, 17.48
1 mesec, 1 teden
Konec je – in Melania to dobro ve
Z desno utopijo, ki jo je od leta 2015 napovedoval Donald Trump, je konec in to Melania dobro ve.
Zaščitni znak Donalda Trumpa od njegove napovedi kandidature za predsednika ZDA poleti 2015 so bili besedni napadi na nasprotnike, žaljivi vzdevki zanje in uporaba zelo grobega jezika. Tudi hujskaštvo mu ni bilo tuje, kar je lahko ves svet med drugim videl 6. januarja 2021. Zdaj pa je – po novem spodletelem poskusu atentata nanj, tretjem v manj kot dveh letih – začel presenetljivo spravljivo govoriti o premoščanju političnih razlik med Američani. Je to posledica poskusa atentata nanj (podobno spravljiv je bil nekaj časa tudi po prvem atentatu), staranja in pešanja moči – letos junija bo dopolnil že 80 let – ali znak, da vse bolj čuti, kako se zaradi spodletelih potez (neuspešna carinska vojna proti Kitajski in velike težave v vojni proti Iranu) politično ozračje počasi usmerja proti njemu?
Donald Trump nikoli ni bil izjemno priljubljen med Američani. Ko mu je po volitvah leta 2016 uspelo prvič priti v Belo hišo, mu je to uspelo, ker je zbral več elektorjev kot njegova tekmica Hillary Clinton. Po številu vseh glasov na volitvah je zaostal za njo.
Trump ni nikoli imel za sabo velike večine volivcev
Leta 2024 mu je prvič uspelo zbrati tako največ elektorjev (kar odloča o tem, kdo postane ameriški predsednik) kot največ glasov. A njegova zmaga nad Kamalo Harris je bila tesna. Trump je dobil 49,8 odstotka glasov, Harrisova pa 48,3 odstotka: razlika je bila le 1,5 odstotne točke.
Primerjajmo to z veliko zmago republikanca Ronalda Reagana leta 1984: Reagan je takrat zmagal v vseh zveznih državah razen v Minnesoti (dobil je 525 elektorjev, njegov protikandidat, demokrat Walter Mondale pa le 13). Reagan je na zvezni ravni dobil 58,8 odstotka vseh glasov oziroma kar 18,2-odstotne točke več od Mondalea. To je bil mandat volivcev, ki upravičuje velike spremembe.
Spodletela Trumpova revolucija?
Trump za razliko od Reagana nima in ni nikoli imel takšnega mandata za obsežne in globoke spremembe v ZDA. A kljub temu je poskušal z nekakšno Trumpovo revolucijo – in, kot za zdaj kaže, mu je spodletelo.
Začetek Trumpovega pohoda na oblast: 16. junija 2015 je Donald, ki ga je spremljala žena Melania, v Trumpovi stolpnici v New Yorku napovedal kandidaturo za predsednika ZDA.
Aprila lani je razglasil dan osvoboditve in sprožil carinsko vojno skoraj proti vsemu preostalemu svetu. Njegova glavna tarča (poleg EU) je bila Kitajska. A Peking se ni zlomil. Prvič, ker kitajsko izvozno usmerjeno gospodarstvo ni (več) usodno odvisno od ameriškega trga, drugič, ker ima z monopolom nad redkimi kovinami v rokah vzvod za izsiljevanje Washingtona.
Ponovna industrializacija in konec "večnih vojn"? Za zdaj še nič od tega.
Vprašanje je tudi, ali bo Trumpu uspela ponovna industrializacija ZDA, ki jo skuša uresničiti tudi s carinsko vojno. Za zdaj ne kaže, da mu bo uspelo, a je za končno oceno o ameriški ponovni industrializaciji še prezgodaj. To je dolgotrajen proces.
Trump, ki je volivce prepričeval, da je glas zanj glas za mir in da bo končal ameriške "večne vojne" na Bližnjem vzhodu, je februarja letos ZDA z napadom na Iran potisnil v novo vojno. Ne vemo, kakšen je bil njegov načrt pred napadom, a zdi se, da je pričakoval hiter padec klerikalne oblasti v Teheranu.
Iranci odkrijejo, da imajo v rokah atomsko bombo
A to se ni zgodilo. Poleg tega so Iranci, ki si že dolga leta prizadevajo razviti jedrsko orožje, ugotovili, da imajo v rokah izjemno močno orožje, močno kot atomska bomba: Hormuško ožino.
Uigran političen par: Donald je robat in do političnih nasprotnikov osoren oče naroda, ki je kot ukrojen za številne ameriške volivce, Melania pa sočutna mati naroda.
Za povrh lahko Irancem zvesti hutijevci v Jemnu uporabijo še eno gospodarsko atomsko bombo: nadzor nad ožino Bab el Mandeb, ki povezuje Rdeče in Indijsko morje. Teheran tako lahko pahne svetovno gospodarstvo v veliko krizo.
Bo za Trumpa Iran to, kar je bil za Bidna umik iz Afganistana?
Za zdaj ne vemo, kaj se bo na koncu izcimilo iz vojne proti Iranu (morda bo Trumpu na koncu celo uspelo). Dejstvo pa je, da Trumpove grožnje o uničenju (iranske?) civilizacije in zbombardiranju Irana v kameno dobo kažejo, da se je v veliki meri znašel v slepi ulici in da ugiba, kako se rešiti iz težavnega položaja.
"Američani sovražijo vojno, še bolj od tega pa sovražijo poraz v vojni." Tako je januarja letos dejal znani ameriški zgodovinar Stephen Kotkin. Pri tem je spomnil na klavrni in kaotični ameriški umik iz Afganistana avgusta 2021, ki je zadal hud udarec priljubljenosti takratnega predsednika Joeja Bidna. Ta se potem javnomnenjsko ni nikoli več docela opomogel.
Skok cen v ZDA
Podobno bi lahko tudi rekli za Trumpovo vojno proti Iranu. Gospodarske posledice te vojne so po žepu že udarile tudi Američane, ki jih je Trump pred volitvami leta 2024 dobil na svojo stran tudi z obljubami, da bo ustavil draginjo.
Trump je 2. aprila 2025, na dan, ki ga je poimenoval dan osvoboditve, napovedal carinsko vojno proti skoraj vsem državam na svetu. A Kitajske, glavne tarče dneva osvoboditve, ni spravil na kolena.
Pred volitvami novembra 2024 je Trump nabiral glasove tudi z obljubami, da bo deportiral na milijone nezakonitih priseljencev. Če vemo, da priseljenci predstavljajo petino ameriške delovne sile, po nekaterih podatkih pa naj bi bil vsak 20. ameriški delavec nezakoniti priseljenec, je bil upravičen vnaprejšnji dvom v izpolnitev te obljube.
Spektakel za republikanske volivce, ki se konča klavrno
Ameriške vladne agencije, na čelu z zdaj že zloglasnim ICE, so v mestih, ki jim vladajo demokrati, uprizarjale prave javne predstave z lovom na nezakonite priseljence. Nato pa je prišel letošnji januar, ko so zvezni agenti v Minneapolisu ubili dva protestnika: najprej pisateljico in pesnico Renee Good, pozneje pa še zdravstvenega tehnika Alexa Prettija.
Večina Američanov sicer zagovarja deportacijo nezakonitih priseljencev, v prvi vrsti tistih, ki kršijo zakone, a hkrati so bili šokirani nad pobijanjem ameriških državljanov. Seveda so se našli tudi takšni, ki so zagovarjali uboja, tudi z besedno igro, da se počutijo zaradi tega "Pretti Good" (pretty good pomeni zelo dobro). A najpomembnejše je, da je Trump stopil korak nazaj in vsaj za zdaj je konec z obljubami o množičnih deportacijah.
Podpora Trumpu je trenutno v prostem padu
Če povlečemo pod črto. Glavne obljube Trumpove desnice (množične deportacije, konec večnih vojn, nižji življenjski stroški in ponovna industrializacija) niso izpolnjene in vprašanje je, ali bodo sploh kdaj. Ne preseneča, da je Trumpova priljubljenost, ki ni bila nikoli izjemno visoka, strmo padla. To je zelo neprijetno, ker bodo novembra letos ameriške vmesne kongresne volitve.
Posnetek letošnjega dogajanja na vsakoletnem srečanju dopisnikov v Beli hiši s predsednikom ZDA, ko se je izvedelo, da je v bližini atentator:
🚨 BREAKING: Closeup video of VP JD Vance being FORCEFULLY pulled out of the WHCA Dinner following shots fired
— Nick Sortor (@nicksortor) April 26, 2026
Thankful that these guys took swift action. pic.twitter.com/Ts60V6pPpU
V politiki je pač tako, da lahko oboževana oseba hitro postane osovražena oseba. Morda je to strah, ki zadnje čase kljuva Trumpa?
Že tretji poskus atentata na Trumpa v manj kot dveh letih
Bo morda zadnji, že tretji poskus atentata nanj, pomagal Trumpu ustaviti padec priljubljenosti? Po poskusu atentata, ki se je zgodil v času Trumpove večerje z dopisniki iz Bele hiše, je bil Trump dokaj spravljiv, a podobno spravljiv je bil tudi julija 2024, ko je nanj v Pensilvaniji streljal 20-letni Thomas Crooks.
Takrat je imel Trump, ki mu je eden od strelov poškodoval uho, veliko srečo, da je preživel. Pri drugih dveh poskusih atentata sta bila atentatorja še daleč od tega, da bi Trumpa resno ogrozila.
Bojeviti Trump po atentatu v Pensilvaniji
V Pensilvaniji se je ranjeni Trump odzval zelo bojevito: ikonski so posnetki in fotografije, ko z dvignjeno pestjo spodbuja svoje podpornike k boju. Zelo velika razlika v primerjavi z zadnjim poskusom atentata v Washingtonu. Trump je bil tam dokaj ravnodušen, menda je mislil, da je kakšnemu od natakarjev padel pladenj.
Bojeviti Trump po poskusu atentata v mestu Butler v Pensilvaniji 13. julija 2024.
Zvezni agentje so presenetljivo najprej spravili na varno podpredsednika JD Vancea, šele pozneje so zaščitili tudi Trumpa. Medtem ko je Trump v prvih trenutkih panike obsedel na svojem stolu, je vidno osupla in pretresena Melania Trump že smuknila pod mizo.
Panika v washingtonskem hotelu na večerji dopisnikov
Po svetu so potem zaokrožili posnetki, kako zvezni agentje Trumpa spremljajo na varno (pri tem naj bi celo padel, sam pa pravi, da je le poslušal agente, naj se zaradi varnosti skloni proti tlem).
Vidimo tudi gostiteljico večerje, novinarko CBS Weijio Jiang, ki je tudi predsednica združenja dopisnikov iz Bele hiše, kako se, oblečena v belo-srebrno bleščečo obleko, po vseh štirih plazi iz dvorane na varno. Kako je Melania prišla iz dvorane, iz posnetka ni vidno.
Melania nad komika Kimmla
Melania pa je kmalu po poskusu atentata dvignila precej prahu, ko je ostro grajala komika Jimmyja Kimmla, ki je nekaj dni pred atentatom zganjal šale o tem, da Melania sije kot vdova v pričakovanju.
Kimmel’s hateful and violent rhetoric is intended to divide our country. His monologue about my family isn’t comedy- his words are corrosive and deepens the political sickness within America.
— First Lady Melania Trump (@FLOTUS) April 27, 2026
People like Kimmel shouldn’t have the opportunity to enter our homes each evening to…
V svoji objavi na omrežju X je Melania med drugim zapisala: "Kimmlova sovražna in nasilna retorika je namenjena razdelitvi naše države. Njegov monolog o moji družini ni komedija – njegove besede so razdiralne in poglabljajo politično polarizacijo v ZDA. Ljudje, kot je Kimmel, ne bi smeli imeti možnosti, da vsak večer vstopajo v naše domove in širijo sovraštvo."
Sporočila za Melanio
Seveda so se kmalu po družbenih omrežjih oglasili številni, ki so opozarjali, da ima tudi Melanijin mož Donald zelo žaljiv besednjak. Da je tudi pozival k nasilju nad svojimi političnimi nasprotniki in da zelo politično polarizira ameriško družbo.
Pri Trumpu je treba ločiti med njegovo zasebno in javno podobo. Kakšen je zasebno, Melania zagotovo ve več od preostalega sveta. Trumpova javna podoba pa je vsem na očeh: širokousten, bahav, nastopaški, brez dlake na jeziku in pogosto zelo žaljiv.
Trumpov politični šov
Morda skuša posnemati bahav in gobezdav slog Muhammeda Alija (o njegovem slogu je Trump naklonjeno govoril v intervjuju z britanskim novinarjem Piersom Morganom leta 2008) in newyorškega konservativca Thomasa F. Buckleya, ki je s svojim cirkuškim slogom kampanje očaral precej belih delavskih volivcev na volitvah za župana New Yorka leta 1965.
Trump je v ameriško politiko vnesel slog obnašanja, ki ga poznamo iz ameriške rokoborske lige WWE, je prepričan zgodovinar Stephen Kotkin.
Že omenjenega zgodovinarja Kotkina vse spominja na ameriško ligo za rokoborbo WWE: "Ta (liga, op. p.) ima fantastične like, ki imajo veličastne kostume, pobarvane obraze in čudovite vzdevke. Ti liki dirjajo po ringu in se pretvarjajo, da mečejo drug drugega na tla in da se brcajo v obraz, ter s tem hipnotično privabljajo pozornost gledalcev. Takšno politiko imamo zdaj. Imamo fantastično sposobnost privabljanja hipnotične pozornosti ljudi s pomočjo neverjetnega šova človeka (mišljen je Trump, op. p.), ki je sposoben privabljati pozornost ljudi kot nihče drug."
Se je Trump v zadnjem času umiril?
A občutek je, da je že pred zadnjim poskusom atentata Trump na trenutke že malce umiril svoj slog robateža, ki ga prodaja ameriškim volivcem. Da je včasih že ton njegovega govora drugačen, manj trumpistično napadalen in oster.
Je to posledica trenutnega neuspeha v vojni proti Iranu? Posledica spoznanja, da se končuje desna revolucionarna utopija, ki jo je prodajal volivcem od leta 2015 naprej? Morda je to posledica njegovega staranja – letos junija bo dopolnil že 80 let.
Melania ve
Njegova žena Melania zanesljivo ve, kaj se mu plete v glavi, ko vanj niso usmerjene kamere. Morda lahko njen poziv k manj sovražnemu govoru vidimo tudi v tem kontekstu in morda lahko rečemo, da tudi Melania dobro ve, da je konec z desno revolucionarno utopijo oziroma z utopično revolucionarno desnico, ki je med drugim zelo polarizirala ameriško javno mnenje, ni pa dosegla ciljev, ki jih je obljubljala volivcem.