SiolNET. Novice Svet
8,31

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Ubit pomemben poveljnik proruskih separatistov #vŽivo

8,31

termometer

55. dan vojne v Ukrajini. "Žalostna novica s frontne črte. Umrl je patriot LNR, podpolkovnik Mihail Kiščik," je na Twitterju zapisal premier samooklicane Ljudske republike Lugansk Sergej Kozlov. Ruske sile so sicer začele obsežno ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas. Kot je zapisal Volodimir Zelenski, lahko potrdijo, da je ruska vojska začela bitko za Donbas, ki jo je pripravljala dlje časa, poroča francoska tiskovna agencija AFP. 

Dnevni pregled pomembnejših dogodkov

20.00
Guterres pozval k premirju v Ukrajini med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki
19.39 Evropski uradnik: V Donbasu je 20 tisoč plačancev iz Sirije in Libije
19.01 Ubit pomemben poveljnik proruskih separatistov 
18.32 Vse intenzivnejši topniški napadi na vzhodu Ukrajine
17.12 Medvedjev: Moramo biti pripravljeni na agresivne akcije Nata
16.49 Nizozemska bo v Ukrajino poslala težko orožje 
15.50 Rusija izgnala 36 evropskih diplomatov 
15.43 Rusi Ukrajincem vrnili 76 ujetnikov 
15.14 Ukrajinci množično kupujejo znamke v spomin na spopad pri Kačjem otoku
14.59 Francija poziva EU k embargu na rusko nafto
14.11 Danska želi povečati proizvodnjo plina 
13.47 Kremelj ne želi posredovati podatkov o pogrešanih mornarjih s križarke Moskva
13.15 Lavrov: Ne bomo uporabili jedrskega orožja
12.49 Na Poljsko zbežalo že 2,84 milijona ukrajinskih beguncev
12.09 Ulični spopadi v Kreminu
11.15 Rusija ponovno poziva k predaji ukrajinskih borcev v Mariupolu
9.30 Rusi začeli napad na jeklarno Azovstal
9.10 Pripravlja se evropski embargo na rusko nafto 
8.55 Že tretji dan brez vzpostavitve humanitarnih koridorjev
8.44 Rusko letalo do diplomatov v Grčijo in Španijo z dolgim obvozom
6.43 Ukrajinski premier: Mariupol še ni padel
6.39 Vojna se stopnjuje, ruske sile začele ofenzivo v vzhodni Ukrajini
4.03 Biden ne bo obiskal Kijeva

20.00 Guterres pozval k premirju v Ukrajini med pravoslavnimi velikonočnimi prazniki

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je Rusijo in Ukrajino danes pozval k prekinitvi ognja v času pravoslavnih velikonočnih praznovanj ta konec tedna. Štiridnevno velikonočno obdobje bi po besedah Guterresa bil čas za reševanje življenj in nadaljnje pogovore o mirni rešitvi in koncu trpljenja v Ukrajini.

Štiridnevna humanitarna prekinitev ognja, ki bi se začela v četrtek, bi civilistom omogočila, da zapustijo vojno območje. Prav tako bi humanitarnim organizacijam omogočila dostavo humanitarne pomoči prebivalcem vzhodne Ukrajine, predvsem Mariupola, Hersona, Donecka in Luganska, je dejal Guterres po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.

Vpletene strani so bile obveščene o predlogu, je še pojasnil, pri čemer ni razkril, ali je od njih že prejel odgovor.

19.39 Evropski uradnik: V Donbasu je 20 tisoč plačancev iz Sirije in Libije

Rusija je v Donbas na vzhodu Ukrajine napotila do 20 tisoč plačancev iz Sirije, Libije in drugih držav, trdi evropski uradnik. "Plačanci so bili poslani v boj brez težke opreme in oklepnih vozil. Uporabljajo se kot pehota proti ukrajinskim silam," je dejal. Pravi, da je plačance novačila skupina Wagner.

19.01 Ubit pomemben poveljnik proruskih separatistov

Ubit je bil poveljnik enega od bataljonov proruskih separatistov na vzhodu Ukrajine Mihail Kiščik. Kiščik, znan pod vzdevkom Miša Čečen, je bil ubit, ko so ruske čete in separatistične sile začele napad na ukrajinsko vojsko na vzhodu države, piše BBC.

"Žalostna novica s frontne črte. Umrl je patriot LNR, podpolkovnik Mihail Kiščik," je na Twitterju zapisal premier samooklicane Ljudske republike Lugansk (LNR) Sergej Kozlov.

Kozlov dodaja, da so Kiščika in njegove soborce obkrožili Ukrajinci v bližini mesta Kremin.

Kishchyk in njegov bataljon se borita proti ukrajinskim silam od leta 2014. V zgodnjih fazah konflikta so bili on in njegovi borci obtoženi ropanja stanovanjskih naselij v regiji Lugansk.

Leta 2016 je ruski neodvisni časnik Nova Gazeta med zatišjem sovražnosti na vzhodu Ukrajine objavil preiskavo, v kateri je bil Kishchik imenovan za enega od voditeljev tihotapskega kroga v vzhodni Ukrajini. Obtožb ni nikoli komentiral.

18.42 Kanada napoveduje nove sankcije proti bližnjim sodelavcem ruskega režima

Kot odgovor na rusko vojno proti Ukrajini je Kanada danes sporočila, da uvaja nove sankcije proti 14 bližnjim sodelavcem ruskega režima, vključno z dvema odraslima hčerkama ruskega predsednika Vladimirja Putina, piše CNN.

"Kanada še naprej stoji ob strani pogumnim moškim in ženskam, ki se borijo za svojo svobodo v Ukrajini. Še naprej bomo v sodelovanju z našimi zavezniki nalagali hude stroške ruskemu režimu in si bomo neusmiljeno prizadevali za odgovornost za njihova dejanja," je dejala kanadska ministrica za zunanje zadeve Mélanie Joly

18.32 Vse intenzivnejši topniški napadi na vzhodu Ukrajine

Na območju Donbasa se stopnjujejo napadi. Danes se je zgodil raketni napad na mesto Kramatorsk na vzhodu Ukrajine.

Župan Harkova Igor Terekhov je dejal, da obstreljevanje civilnih sosesk poteka skoraj nenehno.

"Sovražnik cilja na civiliste, veliko ljudi je ranjenih, nekaj pa je žal mrtvih. V zadnjem dnevu in pol smo imeli 15 mrtvih in več kot 50 ranjenih. Teh 15 ubitih je bilo samo v enem napadu," je župan Igor Terekhov povedal za CNN.

17.12 Medvedjev: Moramo biti pripravljeni na agresivne akcije Nata

Predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev je dejal, da bo Moskva morala biti pripravljena na možne agresivne akcije Nata, je poročala ruska tiskovna agencija TASS.

Prejšnji teden je Nato opozoril, da bo Rusija, če se bosta Švedska in Finska pridružili zavezništvu, namestila jedrsko orožje in hiperzvočne rakete v svoji evropski eksklavi.

Pred začetkom invazije je Rusija zahtevala, da se Nato vzdrži vsakršne prihodnje širitve, vendar je vojna privedla do napotitve več Natovih sil na njen vzhodni bok.

16.49 Nizozemska bo v Ukrajino poslala težko orožje 

Nizozemska bo Ukrajino podprla s pošiljko težjega orožja, kot so denimo oklepna vozila, je danes na Twitterju sporočil nizozemski premier Mark Rutte. Dodatno orožje za Ukrajino je obljubil v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

"V pogovoru z Zelenskim sva z obrambno ministrico izrazila podporo Ukrajini, ki se sooča z novo rusko ofenzivo. Nizozemska bo v Ukrajino poslala težje orožje, vključno z oklepnimi vozili. Skupaj z zavezniki preučujemo možnost dobave dodatnega težkega materiala," je zapisal Rutte.

15.50 Rusija izgnala 36 evropskih diplomatov 

Rusija je danes sporočila, da bo izgnala 36 evropskih diplomatov kot povračilni ukrep za podobno odločitev, sprejeto proti Moskvi zaradi invazije v Ukrajini. Gre za 21 diplomatov Belgije in 15 diplomatov Nizozemske, ki jih je rusko zunanje ministrstvo razglasilo za nezaželene osebe, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

15.43 Rusi Ukrajincem vrnili 76 ujetnikov 

Rusi so Ukrajini vrnili 76 ukrajinskih vojnih ujetnikov, je potrdila podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk. Povedala je, da je Rusija Ukrajini izročila 60 vojakov in 16 civilistov.

15.14 Ukrajinci množično kupujejo znamke v spomin na spopad pri Kačjem otoku

Na tisoče ljudi je danes obiskalo glavni poštni urad v Kijevu, da bi kupili znamko v spomin na spopad med ukrajinskimi silami in poveljniško ladjo ruske črnomorske flote, križarko Moskva, ob začetku ruske invazije. Križarka je prejšnji teden sicer potonila v Črnem morju, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Ruska križarka Moskva je ob začetku invazije na Ukrajino zahtevala predajo ukrajinskih sil na Kačjem otoku v Črnem morju na jugu Ukrajine. V odgovor je takrat neki ukrajinski vojak dvignil srednji prst, gesta pa je bila pospremljena s sporočilom ukrajinske vojske: "Ruska vojaška ladja, j*** se."

Ukrajinska pošta je nato 12. aprila izdala posebno spominsko znamko, ki prikazuje omenjeni incident. Sliko za znamko je ustvaril umetnik Boris Groh v čast ukrajinskim vojakom, ki so jih ruske sile zajele na Kačjem otoku, potem ko se niso hoteli predati.

14.59 Francija poziva EU k embargu na rusko nafto

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je danes pozval EU, naj se raje posveti prepovedi uvoza ruske nafte kot pa zemeljskega plina. Ob tem je sicer izpostavil, da se vse države članice EU ne strinjajo s to potezo.

"Upam, da bomo v prihodnjih tednih prepričali evropske partnerje, da bi prenehali uvažati rusko nafto," je Le Maire po poročanju tujih medijev povedal za francoski radio Europe 1. "Kaj je bila številna leta ključna valuta za Vladimirja Putina? To ni plin, ampak nafta," je poudaril in dodal, da prepoved podpira tudi francoski predsednik Emmanuel Macron.

Le Maire meni, da mora EU zaradi novih ruskih napadov – ta je v ponedeljek začela obsežno ofenzivo v vzhodni ukrajinski regiji Donbas – čim prej prekiniti odvisnost od ruske energije, vendar ob tem priznava, da nekatere države na to niso pripravljene.

"Vsi dobro vemo, da če tega ne bomo hitro dosegli, to ne bo zaradi francoske nenaklonjenosti temu, ampak ker nekateri evropski partnerji še oklevajo s to odločitvijo," je minister dejal o embargu EU na rusko nafto. Le Maire sicer poimensko ni izpostavil nobene države, med tistimi, ki so odprto zadržane, pa je gotovo Nemčija.

14.36 Pomoč Ukrajini iz drugih držav 

Z Japonske bodo v Ukrajino poslali maske in opremo za zaščito pred morebitnim napadom s kemičnim orožjem. Poslali bodo tudi izvidniška brezpilotna letala.

Grčija je v torek pri otoku Evia zasegla ruski tanker z nafto v okviru sankcij Evropske unije proti Rusiji, je sporočil uradnik grškega pomorskega ministrstva. Pegasus, ladjo pod rusko zastavo z 19 ruskimi člani posadke, so zasegli v bližini obalnega mesta Karystos v Evii.

Kanada bo v Evropi odprla vojno bolnišnico za ukrajinske vojake. 

14.11 Danska želi povečati proizvodnjo plina 

Danska vlada je danes sporočila, da bo znatno povečala oskrbo z energijo iz obnovljivih virov in začasno povečala domačo proizvodnjo plina na poljih v Severnem morju, da bi se čim prej znebila odvisnosti od oskrbe iz Rusije. "Za omejeno časovno obdobje bomo povečali proizvodnjo zemeljskega plina v Severnem morju," je novinarjem na današnjem srečanju povedala danska premierka Mette Frederiksen.

"Prepričani smo, da je bolje proizvajati plin v Severnem morju, kot ga kupovati od Vladimirja Putina," je dodala Frederiksenova. "S proizvodnjo v Severnem morju bi Danska lahko postala popolnoma neodvisna od ruskega plina že prihodnje leto. Ker pa smo del evropskega plinskega omrežja, morajo neodvisne postati tudi druge države," meni Frederiksenova.

Vlada je predstavila tudi načrte za drastično povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot sta veter in sonce, ter uvedbo enotnega davka na ogljik na izpuste podjetij. Cilj vlade je v osmih letih štirikrat povečati proizvodnjo električne energije iz sončne in kopne energije na kopnem ter povečati proizvodnjo električne energije v vetrnih elektrarnah na morju med enim gigavatom in štirimi gigavati. 

13.47 Kremelj ne želi posredovati podatkov o pogrešanih mornarjih s križarke Moskva

Kremelj staršem pogrešanih mornarjev ruske križarke Moskva danes ni želel razkriti, kaj se je z njimi zgodilo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavna ladja ruske črnomorske flote se je prejšnji teden potopila po eksploziji, ki je bila po ukrajinskih navedbah posledica uspešnega raketnega napada, po ruskih navedbah pa detonacije streliva.

Ruske oblasti so sporočile, da so posadko evakuirali z vojaške ladje, ki lahko sprejme do 680 mornarjev, vendar drugih podrobnosti niso navedle. Ko se je križarka Moskva potopila, so se starši in drugi družinski člani mornarjev in nabornikov, ki so služili na ladji, oglasili na družbenih omrežjih. Zapisali so, da so njihovi otroci pogrešani in da želijo odgovore, poroča AFP.

Tiskovni predstavnik urada ruskega predsednika Dmitrij Peskov je danes odgovoril, da Kremelj ne more razkriti nobenih podrobnosti o potopljeni križarki. "Vsa komunikacija poteka le prek obrambnega ministrstva," je dejal Peskov. "Vse informacije v zvezi s tem posreduje obrambno ministrstvo, mi nimamo pooblastil za objave," je še dodal.

Več družin pa je v izjavah za neodvisne ruske ali tuje medije povedalo, da ne morejo najti svojih otrok, ki so služili na ladji Moskva. Meduza, neodvisna ruska spletna stran, ki se sklicuje na vir blizu črnomorskega poveljstva, je sicer navedla, da je umrlo vsaj 37 članov posadke ladje Moskva. Okoli sto ljudi naj bi bilo ranjenih, medtem ko točno število pogrešanih ni znano, so še navedli.

13.15 Lavrov: Ne bomo uporabili jedrskega orožja

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je dejal, da Rusija ne razmišlja o možnosti uporabe jedrskega orožja v Ukrajini in da se je začela nova faza v t. i. posebni vojaški operaciji. 

"Uporabili bomo samo konvencionalno orožje. Druga faza te operacije se začenja in prepričan sem, da bo to zelo pomemben trenutek za celotno posebno operacijo," je dejal Lavrov.

12.49 Na Poljsko zbežalo že 2,84 milijona ukrajinskih beguncev

Od začetka ruske invazije je na Poljsko iz Ukrajine zbežalo okoli 2,84 milijona ljudi, je danes na Twitterju objavila poljska mejna straža, kar je več kot polovica ljudi, ki so po podatkih Združenih narodov zapustili Ukrajino. V Nemčijo naj bi skupno pribežalo 359.904 ukrajinskih beguncev, je na Twitterju sporočilo nemško notranje ministrstvo.

Samo v ponedeljek je na Poljsko vstopilo 20 tisoč beguncev, kar predstavlja 16-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim dnem, so sporočili poljski mejni organi.

Uradnih podatkov o tem, koliko ljudi je ostalo na Poljskem in koliko jih je odpotovalo v druge države EU, ni. Imetniki ukrajinskih potnih listov za vstop v schengensko območje namreč ne potrebujejo vizuma.

Hkrati je 14.400 ljudi prečkalo mejo v nasprotni smeri in se vrnilo v Ukrajino. Od začetka vojne 24. februarja se je v Ukrajino prek Poljske vrnilo skupno 738 tisoč ljudi. V prvih tednih ruske invazije so se v Ukrajino vračali predvsem moški, v državo pa zdaj množično vstopajo tudi ženske in otroci, ki potujejo na osvobojena ozemlja.

Nemška zvezna policija je od začetka ruske invazije registrirala 359.904 beguncev iz Ukrajine, je danes na Twitterju sporočilo nemško notranje ministrstvo. Med njimi so predvsem ženske, otroci in starejši moški. Dejansko število beguncev je verjetno precej višje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po podatkih Združenih narodov je od vseh ukrajinskih sosed največ beguncev sprejela Poljska. Več sto tisoč beguncev so sprejele tudi Romunija, Rusija, Moldavija, Madžarska in Slovaška. ZN ugotavlja še, da se je velika večina od skoraj petih milijonov beguncev odpravila na Zahod.

12.09 Ulični spopadi v Kreminu

V mestu Kremin, ki ga nadzorujejo ruske sile, potekajo ulični spopadi. Regionalni guverner Sergij Gajdaj je povedal, da so umrli štirje civilisti, in ljudi pozval, naj ostanejo v zakloniščih. Rusi so uničevali zgradbe, zaradi bombardiranja je zagorelo sedem zgradb, porušen je športni kompleks.

11.15 Rusija ponovno poziva k predaji ukrajinskih borcev v Mariupolu

Začela se je ruska ofenziva na jeklarno Azovstal, zadnje oporišče ukrajinskih sil v obleganem Mariupolu, trdijo proruski separatisti. Rusija je ob tem danes ponovno pozvala ukrajinske branilce v mestu, naj odložijo orožje in se predajo, kar naj bi jim zagotovilo preživetje, poročajo tuje tiskovne agencije.

Rusija je danes postavila nov ultimat ukrajinskim branilcem v Mariupolu, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Rusko obrambno ministrstvo je oblasti v Kijevu pozvalo, naj pokaže "razum in izda ustrezne ukaze svojim borcem, naj prenehajo nesmiseln upor".

Dodali so, da bo branilcem Mariupola "zagotovljeno preživetje", če bodo odložili orožje. "Ruske sile nacionalističnim vojakom in tujim plačancem ponovno ponujajo priložnost, da ustavijo vse vojaške aktivnosti in odložijo orožje, in sicer od poldneva naprej," so zapisali v sporočilu.

Po podatkih Moskve je v jeklarni zabarikadiranih približno 2.500 borcev, od tega okrog 400 tujih plačancev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Po navedbah ukrajinskih medijev se v tovarni še vedno zadržuje tudi približno tisoč civilistov, vključno z ženskami in otroki.

9.30 Rusi začeli napad na jeklarno Azovstal

Predstavnik proruskih separatistov Eduard Basurin je po navedbah dpa za ruske medije dejal, da so se zbrale "posebne enote, ki so že začele z delom". Podpirajo jih ruske zračne sile in topništvo. Po njegovih besedah so proruske sile v celoti zavzele Mariupolj.

V jeklarni Azovstal se ne skrivajo le ukrajinski borci, ampak tudi številni civilisti, ki so tja ubežali obstreljevanju, je v nedeljo za lokalno televizijo povedal vodja tamkajšnje policije Mihajlo Veršinin. 

Basurin sicer trdi, da v jeklarni ni civilistov. Ukrajinski nacionalisti naj bi po njegovih besedah to trdili, da bi preprečili napad. Dodal je, da naj bi ukrajinski mediji večkrat prikazali nepreverjene fotografije civilistov, tudi otrok, ki naj bi bili domnevno ujeti v jeklarni Azovstal.

Poleg tega naj bi ruske sile poleg Azovstala bombardirale tudi mesto Mariupol. 

9.10 Pripravlja se evropski embargo na rusko nafto 

Francoski finančni minister Bruno Le Maire je za radio Europe 1 povedal, da se na ravni Evropske unije pripravlja embargo na rusko nafto.

Potezo podpira tudi francoski predsednik Emmanuel Macron. "Upam, da nam bo v prihajajočem tednu evropske partnerje uspelo prepričati, da prenehajo uvažati rusko nafto," je še povedal minister. 

8.55 Že tretji dan brez vzpostavitve humanitarnih koridorjev

Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk je danes prek družbenega omrežja Telegram sporočila, da že tretji dan zapored humanitarni koridorji za evakuacijo civilistov ne bodo vzpostavljeni. Po njenih besedah Rusija ni pripravljena zagotoviti varnega prehoda za civiliste iz obleganih mest. 

"Intenzivno obstreljevanje v Donbasu se nadaljuje," je dejala Irina Vererščuk. "Nadaljujemo težka pogajanja o odprtju humanitarnih koridorjev z območij Herson in Harkov," je dodala.

Ukrajinske oblasti na vzhodu države so že večkrat opozorile, da zaradi nevarnosti obstreljevanja ne morejo več na varno spraviti ljudi. Nazadnje so bili koridorji odprti v soboto, ko so po njih rešili skoraj 1.500 ljudi.

Med najbolj ogroženimi so prebivalci že tedne obleganega Mariupola, večini je sicer že uspelo zbežati iz mesta, okoli sto tisoč pa jih ostaja ujetih med ruševinami. Župan Mariupola Vadim Bojčenko je v ponedeljek za ukrajinsko televizijo opozoril, da so ruske sile na območje Rusije oz. pod nadzorom Rusije izgnale okoli 40 tisoč civilistov, poroča britanski BBC, ki opozarja, da navedb ni bilo mogoče preveriti.

Od začetka ruske invazije na Ukrajino 24. februarja je državo zapustilo že skoraj pet milijonov ljudi, še več jih je razseljenih znotraj Ukrajine. Obenem pa v zadnjih dneh beležilo tudi porast števila ljudi, ki se vračajo v Ukrajino.

8.44 Rusko letalo do diplomatov v Grčijo in Španijo z dolgim obvozom

Letalo, ki ga je Moskva poslala, da pripelje domov ruske diplomate, ki sta jih izgnali Grčija in Španija, je moralo narediti kar 15.000-kilometrski obvoz, da se je prebilo do svojih potnikov, razkrivajo podatki spletne strani za sledenje letom FlightRadar24.

Razlog za občutno daljšo pot – primerljivo s trenutno najdaljšim poletom na svetu med Singapurjem in New Yorkom – so sankcije, ki jih je proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino uvedla Evropska unija. Med sankcijami je namreč tudi prepoved ruskih poletov v Uniji.

Kot so še pojasnili na spletni strani, sta sicer Grčija in Španija izjemoma dovolili vstop ruskega letala v svoj zračni prostor, a ker tega niso storile druge države, se je polet bistveno podaljšal.

Rusko letalo je tako, sodeč po objavljenem posnetku poti, naredilo dolg krog čez Barentsovo in Norveško morje ter Severni Atlantik do Španije, nato pa nad Severno Afriko do Grčije in nazaj proti Moskvi prek Turčije.

6.43 Ukrajinski premier: Mariupol še ni padel

"Ukrajinske sile, ki branijo Mariupol, se bodo borile do konca. Mesto še ni padlo," je dejal ukrajinski premier Denis Šmihal. "Naše vojaške sile, naši vojaki se bodo borili do konca. Še vedno so v Mariupolu," je povedal za ABC.

Ruska vojska sicer pravi, da nadzoruje skoraj ves Mariupol, medtem ko je ukrajinski bataljon Azov še vedno v Azovstalu, veliki jeklarni na obali Azovskega morja.

6.39 Vojna se stopnjuje, ruske sile začele ofenzivo v vzhodni Ukrajini

Da se je v ponedeljek začela nova ofenziva na vzhodu države, je v ponedeljek zvečer potrdil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajinski mediji poročajo o silovitem obstreljevanju ob frontnih linijah na območju Donecka, med drugim v mestih Marinka, Slavijansk in Kramatorsk. O eksplozijah poročajo še iz Harkova, Mikolajiva in Zaporožja, povzema tiskovna agencija Reuters na svoji spletni strani. 

Novi spopadi so terjali tudi nove smrtne žrtve. V Harkovu so umrli najmanj trije civilisti, ko so rakete zadele stanovanjsko območje, so sporočile lokalne oblasti. Štirje so umrli med poskusom bega iz mesta Kremina v regiji Lugansk, ki so ga v ponedeljek zavzele ruske sile. V sosednji regiji Doneck so po besedah guvernerja Pavla Kirilenka zaradi bombardiranja umrli štirje civilisti.

Nadzor nad Doneškim bazenom bi Moskvi omogočil, da vzpostavi kopenski most z okupiranim polotokom Krim. Ruske sile tako na jugu države še naprej skušajo zavzeti strateško pomembno mesto Mariupolj, kjer pa kljub silovitim spopadom in pomanjkanju osnovnih potrebščin še naprej vztrajajo ukrajinske sile, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tudi po informacijah ameriškega obrambnega ministrstva to pristaniško mesto še ni padlo. Sicer pa v Pentagonu spremljajo krepitev ruskih sil na vzhodu in jugu države. Tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby ni želel razkriti podrobnosti glede položajev ruskih bataljonov, je pa ocenil, da Rusi trenutno vzpostavljajo teren za agresivnejšo in obsežnejšo ofenzivo na območju Donbasa.

Ruske sile po navedbah ukrajinske vojske sicer še naprej izkoriščajo ozemlje Belorusije za izvedbo zračnih napadov na Ukrajino. Obenem opazujejo premike vojaške opreme z vzhoda in osrednjih delov Rusije, poroča britanski BBC.

Je pa ukrajinskim silam v zadnjem dnevu med drugim uspelo uničiti deset ruskih tankov ter več oklepnih vozil, zadeli so tudi letalo in štiri brezpilotne letalnike.

4.03 Biden ne bo obiskal Kijeva

Ameriški predsednik Joe Biden trenutno ne načrtuje obiska Ukrajine kljub vabilu ukrajinskega predsednik Volodimirja Zelenskega, so v ponedeljek sporočili iz Bele hiše.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki je dejala, da trenutno ni tovrstnih načrtov. Če pa bo kak član ameriške vlade odpotoval v Ukrajino, bodo to zaradi varnostnih razlogov razkrili, ko bo že prispel na cilj, je dodala, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriška vlada se trenutno sicer osredotoča predvsem na dobavo vojaške opreme Ukrajini, je še pojasnila.

Zelenski je nedavno v pogovoru za ameriško televizijo CNN dejal, da bi moral ameriški predsednik Joe Biden obiskati Ukrajino. Ob tem je resda priznal, da je to Bidnova odločitev.

Washington naj bi sicer razmišljal o tem, da bi v Ukrajino poslal obrambnega ministra Lloyda Austina ali državnega sekretarja Antonyja Blinkna, zaradi česar je malo verjetno, da bi v Ukrajino odpotoval tudi Biden.

Vladislav Surkov, Vladimir Putin Novice Putinova nagrada za klavce iz Buče #vŽivo Vladislav Avajev Novice Šokanten dogodek v Moskvi: vplivni bankir ubil ženo, mladoletno hčer in sebe Dron Novice Poglejte, kaj so Ukrajinci našli v ruskem brezpilotnem letalu #video

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin