Sreda, 29. 6. 2022, 12.30
1 leto, 9 mesecev
ZDA bodo okrepile vojaško prisotnost v Evropi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,36
22
Glede vstopa Švedske in Finske je Biden povedal, da se je strategija Putina pri napadu na Ukrajino izjalovila.
Ruske oblasti so danes izjavile, da je vrh Nata v Madridu dokaz, da si zveza prizadeva omejiti Rusijo, ki jo vidi kot grožnjo zavezništvu. ZDA bodo okrepile svojo vojaško prisotnost v Evropi, potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin porušil mir na celini, je danes ob začetku vrha zveze Nato v Madridu povedal ameriški predsednik Joe Biden. Skupaj s še nekaterimi voditelji je poudaril, da je zavezništvo danes potrebno bolj kot kadarkoli prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Medtem je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski voditeljem zveze Nato povedal, da Ukrajina v boju proti ruski agresiji potrebuje sodobno orožje in dodatno finančno pomoč.
Ob robu vrha zveze Nato v Madridu je Biden napovedal nadaljnjo krepitev sil zveze Nata v Evropi in poudaril, da je zavezništvo danes potrebno bolj kot kadarkoli prej. "Nato se bo okrepil na vseh področjih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na grožnje iz vseh smeri," je dejal predsednik ZDA.
Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vključevale povečanje flote rušilcev ameriške mornarice v Španiji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske države ter dodatne zmogljivosti zračne in preostale obrambe v Veliki Britaniji, Nemčiji in Italiji.
Ameriški predsednik Joe Biden in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg na zasedanju voditeljev Nata v Madridu.
Strategija Putina pri napadu na Ukrajino se je izjalovila
Glede vstopa Švedske in Finske v zvezo je povedal, da se je strategija Putina pri napadu na Ukrajino izjalovila. "To je natanko tisto, česar ni si želel, in natanko to, kar je treba storiti za zagotovitev varnosti v Evropi," je dodal Biden.
Tudi britanski premier Boris Johnson je poudaril pomen vstopa Švedske in Finske v Nato. "Če je Putin upal, da bo zaradi svoje nezakonite invazije dobil manj Nata na svoji zahodni fronti, se je izkazalo, da se je popolnoma zmotil," je dejal.
Nemški kancler Olaf Scholz se je medtem zavzel za nadaljnjo dobavo orožja Ukrajini, poleg humanitarne in finančne pomoči. Pri tem je opozoril, da bodo s pomočjo nadaljevali tako dolgo, kot bo treba, da se bo Ukrajina lahko uspešno obranila, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nizozemski premier Mark Rutte pa je ob prihodu na prizorišče vrha poudaril, da ta predstavlja izjemno priložnost, da se pokaže enotnost zavezništva ob grozljivi ruski agresiji v Ukrajini.
Voditelji začenjajo vsebinske razprave
Voditelji članic zveze Nato danes na vrhu v Madridu začenjajo bolj vsebinske razprave. Dopoldne bodo govorili o nadaljnji pomoči Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo, novem strateškem konceptu in obrambnih izdatkih, popoldne pa bo namenjeno vprašanju širitve na Švedsko in Finsko, ki ju bodo voditelji predvidoma povabili k članstvu v zavezništvu.
Stoltenberg: Okrepljene sile za hitro odzivanje bi lahko bile pripravljene leta 2023
Potem ko je v ponedeljek generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg napovedal, da bo zavezništvo število svojih sil za hitro odzivanje povečalo na več kot 300 tisoč, je danes izrazil še pričakovanje, da bi sile bile pripravljene za napotitev že prihodnje leto. Slovenija glede tega po besedah premierja Roberta Goloba še nima konkretnih načrtov.
"Načrt je, da zdaj sprejmemo odločitev, nato bo sledila implementacija, pripravljene pa bodo prihodnje leto," je glede povečanja števila sil za hitro odzivanje ob prihodu na drugi dan zasedanja voditeljev Nata v Madridu povedal Stoltenberg.
"Nameščene bodo v svojih državah, a bodo vseeno dodeljene določenim državam in ozemljem ter odgovorne za obrambo teh območij," je pojasnil.
Pri tem je omenil Nemčijo in načrte za zagotovitev bojne brigade za obrambo Litve. To je bil po njegovih besedah le eden od primerov krepitve vzhodnega krila Nata.
"Tam bodo vojaki vadili, se učili sodelovati skupaj z domačimi silami. Tam pa bo nameščena tudi potrebna oprema, težko orožje, zaloge goriva in številne druge stvari, potrebne za delovanje v tej regiji," je dodal.
Nemčija sicer že vodi bojno skupino Nata v Litvi, za katero je bilo sprva zagotovljenih 600 vojakov. Po ruskem napadu na Ukrajino pa je bila aktivirana okrepitev sil s topništvom in zračno obrambo, tako da je v Litvi trenutno več kot tisoč nemških vojakov. Natančne številke za načrtovano bojno brigado še ni. Običajno pa takšne brigade štejejo od tri tisoč do pet tisoč vojakov.
"Vrh Nata je dokaz, da nas zavezništvo želi omejiti"
Ruske oblasti so obsodile kandidaturo Finske in Švedske za vstop v Nato, češ da bo njun vstop destabiliziral regijo in ne bo prispeval k dodatni varnosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP, in dodale, da je vrh Nata v Madridu dokaz, da si zveza prizadeva omejiti Rusijo, ki jo vidi kot grožnjo zavezništvu.
"Vrh v Madridu potrjuje in utrjuje politiko bloka, ki si prizadeva zadržati in omejiti Rusijo," je po navedbah ruskih tiskovnih agencij dejal namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov.
Poudaril je, da Rusija ve, kaj lahko pričakuje od vrha, in sicer da bo sprejet nov strateški okvir, v katerem bo označena kot grožnja zavezništvu. "To nima nobene zveze z resničnim življenjem, saj je zavezništvo tisto, ki ogroža nas," je dodal Rjabkov.
Obsodil je tudi širitev Nata, za katero meni, da bo destabilizirala regijo in ne bo prispevala k dodatni varnosti članic.
Zelenski: Potrebujemo sodobno topništvo
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je danes voditeljem zveze Nato povedal, da Ukrajina v boju proti ruski agresiji potrebuje sodobno orožje in dodatno finančno pomoč. Hkrati je pozval k sankcijam proti Rusiji, s katerimi bi Moskvi omejili zmožnost financiranja vojne, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Ustaviti moramo prednost, ki ga ima rusko topništvo, za to pa potrebujemo sodobno topništvo," je Zelenski prek video povezave povedal na vrhu Nata v Madridu.
Hkrati je poudaril, da je ravno tako kot orožje, pomembna tudi finančna pomoč. "Rusija še vedno vsak dan prejema milijarde, ki jih uporablja za vojno. Mi pa imamo večmilijardni primanjkljaj in nimamo nafte in plina, da bi ga pokrili," je opozoril.
Po njegovih besedah bi Ukrajina za svojo obrambo potrebovala približno pet milijard ameriških dolarjev na mesec. Pozval je tudi k novim sankcijam proti Rusiji.
Vrh Nata Rusijo označil za največjo grožnjo varnosti zavezništva
Voditelji članic zveze Nato so danes sprejeli deklaracijo, v kateri so Rusijo označili za največjo in neposredno grožnjo varnosti zaveznic. Obenem so podprli nadaljnjo podporo Ukrajini ob spopadanju z rusko agresijo. Finsko in Švedsko pa so povabili k članstvu v zavezništvu.
"Ruska federacija predstavlja največjo in najbolj neposredno grožnjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem območju," so voditelji držav Nata zapisali v deklaraciji vrha.
Kot grožnjo so Rusijo označili v strateškem konceptu Nata, ki so ga potrdili danes. V tem konceptu so Kitajsko označili kot državo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam.
Obenem so v deklaraciji vrha najostreje obsodili rusko agresijo na Ukrajino. Ta močno spodkopava mednarodno varnost in stabilnost, so zapisali. "Gre za očitno kršitev mednarodnega prava," so poudarili in dodali, da Rusija nosi vso odgovornost za to "humanitarno katastrofo".
Napovedali so tudi nadaljevanje in krepitev politične in praktične podpore Ukrajini. Sprejeli so paket pomoči, ki bo med drugim okrepil ukrajinsko kibernetsko varnost in odpornost.
Voditelji, med njimi slovenski premier Robert Golob, so potrdili tudi zavezanost Natovi politiki odprtih vrat. Švedsko in Finsko so povabili k članstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov.
Ob tem so pozdravili v torek doseženi dogovor med Švedsko, Finsko in Turčijo, v skladu s katerim je ta podprla povabilo nordijskima državama.
22