Sobota, 25. 1. 2025, 13.31
1 dan, 2 uri
ZDA naj bi zamrznile skoraj vso zunanjo pomoč, tudi Ukrajini
Zunanje ministrstvo ZDA je v skladu z izvršnim ukazom, ki ga je izdal predsednik Donald Trump, v petek odredilo 90-dnevno ustavitev večine programov zunanje pomoči, poročajo ameriški mediji. Izjemi sta Izrael in Egipt, po navedbah ameriškega spletnega portala Politico pa ni povsem jasno, kaj to pomeni za že odobreno vojaško pomoč Ukrajini.
Direktiva novega vodje ameriškega State Departmenta Marca Rubia pomeni, da se ne sme sprejeti nobenih nadaljnjih ukrepov za razdeljevanje sredstev programom pomoči, ki jih je ameriška vlada že odobrila, poroča Politico. Kot dodaja, ni jasno, kakšen obseg bo imela direktiva in ali bo vplivala na že odobreno ameriško vojaško pomoč Ukrajini. Vendar se zdi, da začasno ustavlja financiranje zaveznic, kot je Ukrajina, poroča portal, ki se sklicuje na sedanje in nekdanje uradnike ministrstva.
Le sredstva, ki so v nacionalnem interesu
Trump je prvi dan na položaju v ponedeljek izdal izvršni ukaz, s katerim je za 90 dni prekinil zunanjo razvojno pomoč ZDA, da bi ocenil "programsko učinkovitost in skladnost z zunanjo politiko ZDA". Izplačala naj bi se le sredstva, ki so v skladu s predsednikovo zunanjo politiko v nacionalnem interesu ZDA, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zdi se, da gre direktiva dlje od izvršilnega ukaza predsednika Trumpa, poroča Politico in dodaja, da iz predsednikovega ukaza ni bilo jasno, ali bo to vplivalo na že dodeljena sredstva ali pomoč Ukrajini.
Na poročanje se je danes odzval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je dejal, da zamrznitev zunanje pomoči s strani State Departmenta ne vpliva na ameriško vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal, se ukinjena pomoč nanaša na humanitarno podporo. "Osredotočen sem na vojaško pomoč. Ni bila ustavljena," je po poročanju dpa dejal Zelenski.
Ameriški kongres je lani odobril paket pomoči Ukrajini v vrednosti skoraj 61 milijard dolarjev. Večina sredstev naj bi bila izplačanih do konca mandata nekdanjega predsednika Joeja Bidna. Časnik New York Times je v torek poročal, da sta State Department in agencija, pristojna za razvojno pomoč, dan po izdaji Trumpovega ukaza že začela ustavljati izplačila zunanje pomoči.
Zelenski: V pogovore o koncu vojne mora biti vključena tudi Ukrajina
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer danes izrazil upanje, da bodo v pogovorih o koncu vojne sodelovale tako Evropa kot ZDA. Kot je dejal, bi novi ameriški predsednik Donald Trump vojno v Ukrajini lahko končal, vendar lahko to doseže le, če bo v pogovore vključena tudi Ukrajina, poročajo tuje tiskovne agencije.
"Ko govorimo o takšni razpravi, upam, da bo Ukrajina res tam, potem Amerika, Evropa in Rusija," je glede mirovnih pogovorov na novinarski konferenci v Kijevu ob obisku moldavske predsednice Maie Sandu dejal Zelenski. Opozoril je, da okvir za pogajanja še ni vzpostavljen.
"Nemogoče je izključiti Ukrajino iz katere koli pogajalske platforme. V nasprotnem primeru ta pogajalska platforma ne bo imela pravih rezultatov," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ukrajinski predsednik.
"Pred vsakim srečanjem, kakršno koli že bo, je primerno na papirju vzpostaviti format. Kako lahko dosežemo pravičen mir? Mislim, da bi se morali danes osredotočiti na to," je dejal in izrazil bojazen, da bo Rusija izbrala obliko "mirovnega dekreta" brez odobritve Ukrajine.
Zelenski verjame, da bi Trump lahko končal vojno, a meni, da lahko to doseže le, če bo v pogajanja vključil Ukrajino. "Drugače ne bo šlo. Ker Rusija noče končati vojne, Ukrajina pa jo hoče končati," je izpostavil.
Putin pripravljen na pogovore s Trumpom
Med svojo volilno kampanjo je Trump večkrat hvalil svoje odnose s Putinom in zatrdil, da lahko konča vojno v Ukrajini v 24 urah, čeprav ni nikoli povedal, kako. Večkrat je bil kritičen do obsežne ameriške vojaške pomoči Kijevu. V sredo je tudi ruskega kolega pozval k pogajanjem, pri čemer je Rusiji zagrozil z novimi sankcijami in carinami, če se vojna ne bo kmalu končala.
Putin je v petek sporočil, da je pripravljen na pogovore s Trumpom o vojni v Ukrajini. Trumpa je označil za pragmatično osebo in dodal, da bi se "ukrajinski krizi" lahko izognili, če bi bil Trump takrat predsednik ZDA.
Zelenski ob obisku Sandu v Kijevu Pridnestrju ponudil ukrajinski premog
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je ob današnjem obisku moldavske kolegice Maie Sandu v Kijevu dejal, da je Ukrajina pripravljena poslati premog elektrarni Cuciurgan v mednarodno nepriznani separatistični Pridnestrski republiki. Ta se namreč od ustavitve dobav ruskega plina s 1. januarjem sooča z energetsko krizo.
Premog bi bil namenjen največji moldavski elektrarni Cuciurgan, ki se od ustavitve dobav ruskega plina napaja z njim. Elektrarna se nahaja na ozemlju Pridnestrske republike in je Moldaviji v preteklosti zagotavljala okoli 70 odstotkov potrebne elektrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Imamo premog, ki ga lahko dobavljamo Moldaviji, lahko ga dobavljamo Tiraspolu," je na skupni novinarski konferenci s Sandu dejal Zelenski. Dodal je, da se je Kijev pripravljen pogovarjati o nizki ceni oz. je premog pripravljen dobavljati tudi zastonj, če bi oblasti v Pridnestrju v zameno Ukrajini dobavljale prepotrebno elektriko.
Ukrajinski predsednik je omenil tudi možnost, da bi v elektrarno poslal delegacijo, ki da bi optimizirala njeno proizvodnjo. "Zdaj mora režim v Tiraspolu sprejeti to pomoč in poskrbeti, da bodo ljudje čim prej dobili ogrevanje in elektriko," je v luči ponujenega premoga poudarila Sandu.
Pridnestrje s približno 400.000 prebivalci se je v preteklosti glede oskrbe z ogrevanjem in elektriko zanašalo na ruski plin, vendar je ruski energetski velikan Gazprom 1. januarja prekinil dobavo plina zaradi spora o dolgu z moldavsko vlado. Elektrarna Cuciurgan je nato za proizvodnjo elektrike začela uporabljati premog. Zalog naj bi imela do sredine februarja.
Ne glede na spor o dolgu bi bila sicer dobava ruskega plina prek Ukrajine s 1. januarjem prekinjena, saj se je z novim letom iztekel sporazum med Moskvo in Kijevom o tranzitu plina, ki ga Ukrajina zaradi nadaljevanja ruske invazije noče podaljšati. Po navedbah Kišinjova bi Rusija sicer lahko plin dobavljala po alternativni poti, ki vodi čez Črno morje do Turčije in nato preko Balkana.