Torek, 3. 12. 2019, 13.42
4 leta, 4 mesece
ZDA grozijo Franciji s kazenskimi carinami zaradi digitalnega davka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,18
1
Urad ameriškega trgovinskega predstavnika je ugotovil, da pred kratkim sprejeti francoski digitalni davek diskriminira ameriške velikane iz sektorja, zato je administracija predsednika Donalda Trumpa Franciji zagrozila z uvedbo kazenskih carin v višini do sto odstotkov na nekatere izdelke. Francoska stran grožnje označuje za nesprejemljive. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je po srečanju z ameriškim kolegom Trumpom izrazil upanje na sodelovanje pri reševanju spora. "Mislim, da lahko s predsednikom Trumpom rešiva to situacijo," je dejal.
Poročilo urada ameriškega trgovinskega predstavnika ugotavlja, da julija potrjeni davek na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij, ki se ga je oprijela kratica Gafa po začetnicah ameriških velikanov Google, Apple, Facebook in Amazon, diskriminira in nesorazmerno bremeni podjetja iz ZDA ter ni skladen z mednarodnimi načeli davčne politike.
V uradu, ki ga vodi Robert Ligthizer, so tako zagrozili s protiukrepi v obliki kazenskih carin v višini do stotih odstotkov na 2,4 milijarde dolarjev francoskega blaga. Med izdelki, ki so se znašli na seznamu, so šampanjec, določene vrste sira (npr. roquefort), jogurt, maslo, nekateri kozmetični izdelki, modni dodatki in porcelan.
"To je jasen signal, da bodo ZDA ukrepale proti ureditvam glede digitalnega davka, ki diskriminirajo ali kakorkoli drugače neupravičeno bremenijo ameriška podjetja," je Lighthizer zapisal v izjavi za javnost. Dodal je, da se urad posveča "vse večjemu protekcionizmu članic EU, ki nepošteno meri na ameriška podjetja, ali z davki na digitalne storitve ali z drugimi ukrepi, ki merijo na ameriške ponudnike digitalnih storitev".
Preiskavo bi lahko še razširili
V tej luči je Lighthizer opozoril, da bi lahko urad preiskavo razširil še na Avstrijo, Italijo in Turčijo. Vse to pomeni, da gre za novo fronto med EU in ZDA. Ukrepanje proti eni članici je namreč ukrepanje proti EU, s katero je v carinski uniji tudi Turčija.
Francoski finančni minister Bruno Le Maire je grožnje iz Washingtona že označil za nesprejemljive in v primeru uvedbe carin napovedal "oster odgovor EU". "Bili smo že v stiku z Evropsko komisijo in v primeru novih ameriških sankcij bi prišlo do jasnega odgovora evropske strani," je Le Maire povedal za radijsko postajo Radio Classique. Bi se pa bilo treba sporu po njegovem prepričanju izogniti, saj ta ni v korist trgovini, rasti in politični stabilnosti v svetu.
Francoski državni sekretar za digitalno gospodarstvo Cedric O je izrazil upanje, da bodo ZDA še odprte za pogovore. "Pojasniti jim moramo in jih prepričati, da to ni diskriminatoren davek, saj bodo obdavčena vsa podjetja z digitalnim poslovnim modelom, ne glede na to, ali so ameriška, kitajska ali evropska," je dejal.
EU se bo odzvala kot eno
Tudi EU je zagotovila, da se bo na grožnje ZDA odzvala kot eno. Tiskovni predstavnik Evropske komisije Daniel Rosario je ZDA namesto h grožnjam pozval k dialogu. "Ostajamo mnenja, da je Svetovna trgovinska organizacija (WTO) prostor za naslavljanje trgovinskih sporov," je dodal.
Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v Londonu, kjer se je ob robu vrha zveze Nato srečal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, dejal, da bo spor verjetno mogoče rešiti tudi brez carin. "Smo v fazi, ki bo vodila v pogovore, ki jih bomo nadaljevali v prihodnjih tednih," je Macron povedal. Hkrati je stopil v bran davku in izpostavil, da Francija ne diskriminira ameriških podjetij. Če bi ZDA resnično uvedle carine, pa je pozval k skupnemu odzivu EU.
"Veliko trgujemo s Francijo, spor pa je manjši," pa je dejal Trump novinarjem. "Mislim, da bomo verjetno to lahko rešili. Imamo pomemben trgovinski odnos in prepričan sem, da bodo stvari v kratkem videti zelo rožnato," je dodal. Je pa poudaril, da obdavčevanje ameriških podjetij ni naloga francoske, ampak ameriške vlade.
Macron je danes ponovno izrazil obžalovanje, da na mednarodni ravni ni dogovora o enotni obdavčitvi digitalnih velikanov. "Lahko vam povem, da sem odločen braniti interese naše države in Evrope," je dejal. A to želi storiti "z velikim spoštovanjem in prijateljstvom do ZDA".
Korak naprej v enotni davčni politiki do internetnih velikanov
Francoski parlament je sicer kljub rožljanju Trumpove administracije – ta je s protiukrepi grozila že poleti – zakon za uvedbo davka na nekatere prihodke velikih tehnoloških podjetij sprejel 11. julija. Ta določa triodstotni davek na prihodke tehnoloških podjetij, ki v svetu z digitalnimi dejavnostmi letno ustvarijo več kot 750 milijonov evrov prihodkov, v Franciji pa več kot 25 milijonov evrov.
Francija se je sicer za nacionalni digitalni davek odločila, potem ko na evropski in globalni ravni za zdaj ni bilo preboja pri uvedbi enotne usklajene rešitve za obdavčitev. Podobne ukrepe je napovedalo še nekaj evropskih držav.
Države po svetu so sicer konec maja vendarle naredile korak v smeri uvedbe enotne davčne politike do internetnih velikanov. V okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je namreč 129 držav potrdilo načrt dela pri uvajanju davka, ki bi pravičneje razdelil prihodke med države in multinacionalke. Med temi državami je tudi Slovenija. ZDA imajo medtem svoj, širši predlog, ki bi poleg velikih ameriških digitalnih gigantov lahko prizadel tudi evropske in azijske multinacionalke v drugih sektorjih.
V okviru skupine G7 so sicer v nadaljevanju dosegli dogovor o načrtu za obdavčitev digitalnih velikanov. Dogovor G7 predvideva, da se bodo razvite države v okviru OECD v letu 2020 vendarle sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku, kar pomeni, da še zdaleč ne gre za končano zgodbo. Francija je napovedala, da bo svoj davek umaknila, ko bo mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, podjetjem pa bo že plačani nacionalni davek vrnila v obliki olajšav pri globalnem davku.
1