Petek, 7. 6. 2024, 6.29
1 teden, 6 dni
Stoltenberg: Države Nata niso neposredno vojaško ogrožene
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,78
"Dokler ne damo prostora nesporazumom ali napačnim ocenam v Moskvi ali drugih prestolnicah v državah, ki bi nas lahko potencialno napadle, ni vojaške grožnje državam Nata," je med obiskom v najnovejši članici zavezništva dejal Stoltenberg.
Nobena od držav članic Nata trenutno ni vojaško ogrožena, je med današnjim obiskom na Švedskem izjavil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Slovenija je medtem v Varnostnem svetu Združenih narodov obsodila ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo.
V Kremlju so minuli teden Zahod obtožili, da z dovoljenjem glede uporabe ameriškega orožja za napade na cilje v Rusiji vstopa v "nov krog stopnjevanja napetosti". "Dokler ne damo prostora nesporazumom ali napačnim ocenam v Moskvi ali drugih prestolnicah v državah, ki bi nas lahko potencialno napadle, ni vojaške grožnje državam Nata," je med obiskom v najnovejši članici zavezništva dejal Stoltenberg.
Na vprašanje, če namerava Rusija v prihodnosti preizkusiti zavezanost članic Nata 5. členu severnoatlantske pogodbe, ki predvideva kolektivno obrambo vsake napadene članice, je prvi mož zveze odvrnil, da trenutno ne verjamejo, da se bo to zgodilo. Ponovil je, da trenutno nobena zaveznica ni neposredno vojaško ogrožena.
Švedski premier Ulf Kristersson je medtem na skupni novinarski konferenci napovedal, da se bodo švedske zračne sile pridružile Natovim silam pri varovanju zračnega prostora zavezništva. Švedska bojna letala gripen naj bi patruljirala predvsem po zračnem prostoru baltskih držav. "Švedska je bila že od prvega dne odločena, da bo aktivna članica Nata, zdaj pa se pot lahko zares začne," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal vodja vlade v Stockholmu.
Slovenija v VS ZN obsodila ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo
Vztrajni ruski napadi na ukrajinsko civilno infrastrukturo predstavljajo brezobzirno kršitev mednarodnega humanitarnega prava, je danes v Varnostnem svetu ZN dejala namestnica veleposlanika Ondina Blokar Drobič. "50 mrtvih civilistov na dan ni posredna škoda. Čas je, da se ti tako imenovani natančni ruski napadi prenehajo," je zahtevala.
Na zasedanju VS ZN o vzdrževanju miru v Ukrajini je o položaju na terenu poročala pomočnica Generalnega sekretarja ZN za humanitarne zadeve Joyce Msuya, ki je uvodoma opozorila, da vojni davek med civilisti v Ukrajini narašča, posebej hudo pa je po 10. maju, ko so se okrepili boji okrog Harkova. Poročala je, da je bilo maja v Ukrajini ubitih najmanj 174 civilistov, polovica od tega okoli Harkova. Najmanj 18.100 prebivalcev mesta je zapustilo domove, nujno pomoč pa prejema 12.000 ljudi.
"V Harkovu so praktično uničene vse energetske zmogljivosti. Položaj v celotni Ukrajini je velik izziv za prebivalstvo v času poletja, povsem nemogoč pa v času zime. Napadi na energetsko infrastrukturo nimajo nobene vojaške vrednosti. Edini cilj je Ukrajince z bombami prisiliti v vdajo. Slovenija najostreje obsoja napade na energetski sistem," je med drugim dejala Blokar Drobičeva. V nadaljevanju je opozorila na 3,7 milijona notranje razseljenih ljudi v Ukrajini in otroke, ki prebivajo blizu fronte in morajo povprečno na leto preživeti v zakloniščih sedem mesecev.
"Napade na civilno infrastrukturo je potrebno ustaviti. Nakupovalni center ni vojaška tarča. 50 mrtvih civilistov na dan ni posredna škoda. Čas je, da se ti tako imenovani natančni ruski napadi prenehajo. Čas je, da se prenehajo vsi napadi in se Rusija umakne iz Ukrajine." Varnostni svet ZN tako kot vedno od začetka vojne v Ukrajini ni sposoben sprejeti nobenega ukrepa, ker ima Rusija pravico do veta.
ZDA bodo Ukrajini poslale dodatno pomoč
ZDA bodo kmalu Ukrajini poslale dodatno vojaško pomoč za obrambo pred rusko agresijo v vrednosti 225 milijonov dolarjev, poročajo ameriški mediji, ki se sklicujejo na neimenovane vladne vire. Predsednik ZDA Joe Biden se je danes v Parizu srečal z ukrajinskim kolegom Volodimirjem Zelenskim.
Dodatna pomoč vključuje strelivo za mobilne raketne sisteme (himars) in podobno orožje, s katerim lahko ukrajinske sile pri obrambi Harkova ob meji z Rusijo uničijo tudi cilje na drugi strani ukrajinsko-ruske meje.
ZDA bodo prav tako poslale rakete za sisteme protizračne obrambe hawk, rakete stinger za sestreljevanje letal in helikopterjev, rakete javelin za uničevanje tankov, topove, granate, oklepna vozila ter med drugim vojaške čolne.
Ruske sile trenutno intenzivno napadajo drugo največje Ukrajinsko mesto Harkov, ki leži le 20 kilometrov od ruske meje.
Francija bo Ukrajini poslala bojna letala mirage
Francija bo Kijevu v okviru novega vojaškega sodelovanja poslala bojna letala mirage 2000-5 in izurila ukrajinske pilote za upravljanje z njimi, je v četrtek napovedal francoski predsednik Emmanuel Macron. Koliko letal naj bi Pariz zagotovil Kijevu v boju proti ruski agresiji, zaenkrat ni znano. Rusija je do Macronove napovedi kritična.
Macron je novo pomoč Ukrajini napovedal v pogovoru za televiziji TF1 in France 2, še danes pa naj bi o tem govoril tudi na srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Elizejski palači. Zaenkrat je še v teku oblikovanje koalicije, ki bi Ukrajini skupno zagotovila nova bojna letala za varovanje njenega ozemlja in zračnega prostora, je dejal.
Pilote bi za upravljanje z letali lahko po njegovih besedah začeli uriti to poletje. Proces sicer traja pet do šest mesecev, kar pomeni, da bi ga do konca leta končali, je dejal Macron in dodal, da bodo pilote urili v Franciji.
V pogovoru, ki ga povzema francoska tiskovna agencija AFP, je izpostavil še velik izziv, ki ga urjenje vojakov predstavlja za Ukrajino. Napovedal je, da bo Francija opremila in izurila celotno brigado 4500 ukrajinskih vojakov, ki bodo ob vrnitvi v domovino pripravljeni na obrambo.
Omenil je tudi prošnjo Ukrajine, da bi zaveznice vojaške inštruktorje poslale na njeno ozemlje in tako dodatno olajšale delo Kijevu pri zagotavljanju zadostnega števila ustrezno izurjenih vojakov. Francija se bo skupaj s partnericami o tem pogovorila in ukrepala v skladu s skupno odločitvijo, je dejal, pri tem pa menil, da tovrstna odločitev ne bi pomenila zaostrovanja razmer.
Kijev si v zadnjem času intenzivno prizadeva pridobiti več pomoči od zahodnih zaveznic, saj je Rusija v zadnjih mesecih napredovala na bojiščih v državi. Za to naj bi Zelenski izkoristil tudi svoj obisk v Franciji ob 80. obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji, kjer se je v četrtek med drugim srečal z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Rusija je bila danes kritična do izjav francoskega predsednika. "Macron izkazuje popolno podporo režimu v Kijevu in je pripravljen na neposredno sodelovanje Francije v vojaškem spopadu," je po poročanju ruskih tiskovnih agencij dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Po njegovih besedah so te izjave zelo provokativne, saj podžigajo napetosti na celini in ne prispevajo k ničemur pozitivnemu, je dodal ob robu mednarodnega gospodarskega foruma v Sankt Peterburgu.
Ukrajinski napad na Lugansk zahteval več življenj
V ukrajinskem raketnem napadu na mesto Lugansk v istoimenski regiji na vzhodu Ukrajine, ki je skoraj v celoti pod ruskim nadzorom, so bili danes ubiti trije ljudje, najmanj 22 pa je ranjenih, so sporočile tamkajšnje proruske oblasti. V napadu naj bi ukrajinska vojska uporabila ameriške rakete atacms, poročajo tuje tiskovne agencije.
Po navedbah ministrstva za izredne razmere v regiji Lugansk se je med napadom na istoimensko mesto zrušil del stanovanjskega bloka. Trije ljudje so bili ubiti, najmanj 22 pa je ranjenih, vključno z dvema mladoletnikoma.
"Pod ruševinami so ljudje. Reševalci se trudijo, da bi jih rešili," je na omrežju Telegram sporočil proruski guverner regije Leonid Pasečnik. Dodal je, da so ukrajinske sile na mesto izstrelile najmanj šest ameriških raket atacms, a jih je zračna obramba večino sestrelila.
Pred tem so ruske sile ponoči nad Ukrajino izstrelile 53 bojnih brezpilotnih letalnikov in pet manevrirnih raket. Po navedbah ukrajinske vojske je zračna obramba sestrelila 48 dronov in vse rakete. V industrijskem obratu v bližini Kijeva je zaradi napada izbruhnil požar.
Tarča napada so bile poleg Kijeva tudi regije Odesa, Dnipropetrovsk in Herson. Nad Dnipropetrovskim je ukrajinska zračna obramba sestrelila tri drone tipa šahed, dve ženski pa sta bili poškodovani, poroča ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.
