SiolNET. Novice Svet
5,16

termometer

  • Messenger
  • Messenger

V Ukrajini od srede vojno stanje #video

5,16

termometer

Ukrajinski parlament je podprl uvedbo vojnega stanja v državi za 30 dni, kar je po incidentu z rusko obalno stražo v Kerški ožini predlagal ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Rusija je namreč v nedeljo zasegla tri ukrajinske vojaške ladje blizu polotoka Krim. Dekret bo stopil v veljavo v sredo.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem za nedeljski incident okrivil Kijev. Zatrdil je, da je šlo za načrtovano provokacijo ukrajinskih oblasti, ki so tako kot vedno računale na "slepo podporo ZDA in Evrope". Ukrajina je ob tem Zahod pozvala k novim sankcijam proti Rusiji. Incident je označila za "še en oborožen napad" Rusije. 

kraj zločina policija sirena Novice V Ukrajini po napadu s kislino umrla borka proti korupciji

Rusija je v nedeljo potrdila, da je med incidentom blizu polotoka Krim v Črnem morju zasegla tri ukrajinske vojaške ladje. Zaradi nevarnega stopnjevanja napetosti med Moskvo in Kijevom se bo danes na izredni seji sestal Varnostni svet ZN.

Ruske oblasti so sporočile, da so ruski obmejni stražarji za zaustavitev ukrajinskih vojaških ladij, ki so po njihovih trditvah nezakonito vstopile v ruske vode, uporabili orožje. Pri tem so se vkrcali na plovila in jih pregledali. Trem ukrajinskim mornarjem so nudili zdravniško pomoč zaradi poškodb, ki niso bile smrtno nevarne, je sporočila ruska obveščevalna služba FSB.

FSB: Ukrajinci so želeli sprožiti konflikt

Po trditvah FSB imajo dokaz, da je Ukrajina želela izvesti provokacijo in sprožiti konfliktno situacijo. Orožje so uporabili, da bi prisilili ukrajinske bojne ladje, da so se ustavile, saj so izvajale "nevarne manevre", so dodali. Ukrajinske ladje sedaj zadržujejo v pristanišču Kerč na Krimskem polotoku, ki si ga je Moskva priključila leta 2014.

Ukrajinska mornarica je sporočila, da sta bili dve manjši vojaški ladji in vlačilec na poti skozi Kerški preliv, ki povezuje Črno in Azovsko morje. Po njihovih navedbah se je rusko plovilo zaletelo v vlačilec, nato pa so streljali na ukrajinske ladje. Po navedbah Kijeva je bilo šest ukrajinskih vojakov ranjenih, med njimi dva huje.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je danes podpisal izvršni ukaz o razglasitvi 60-dnevnega vojnega stanja v Ukrajini, potem ko je Rusija v nedeljo zasegla tri ukrajinske vojaške ladje blizu polotoka Krim. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je danes podpisal izvršni ukaz o razglasitvi 60-dnevnega vojnega stanja v Ukrajini, potem ko je Rusija v nedeljo zasegla tri ukrajinske vojaške ladje blizu polotoka Krim. Foto: Reuters

Ukrajinska mornarica Novice V Črnem morju trčili vojaški ladji Ukrajine in Rusije

Ukrajina obtožuje Rusijo kršenja konvencij ZN o pravu morja in dogovora med Kijevom in Moskvo iz leta 2003 o uporabi Azovskega morja in Kerškega preliva, ki je sicer edini dostop do Azovskega morja. Rusija je maja odprla most preko tega strateško pomembnega preliva, ki povezuje Krimski polotok in Rusijo.

Sklic seje zahtevali obe vpleteni državi

Zaradi stopnjevanja napetosti se bo danes na izredni seji sestal Varnostni svet ZN, je sporočila ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley. Sklic seje sta po navedbah diplomatskih virov zahtevali tako Rusija kot Ukrajina.

Evropska unija in Nato sta obe strani pozvala k zadržanosti.

Porošenko je danes v izjavi za javnost sporočil, da je razglasil vojno stanje za 30 dni, dekret pa naj bi začel veljati v sredo. Zatrdil je tudi, da tovrstne izredne razmere v državi ne bo vplivalo na predsedniške volitve, ki naj bi jih imeli v Ukrajini prihodnje leto.

Sprva je bilo napovedano, da naj bi vojno stanje v Ukrajini trajalo 60 dni, Porošenko pa je zdaj sporočil, da se je odločil to obdobje prepoloviti. Kot je pojasnil, se je za to odločil zato, "da to ne bi vplivalo na začetek predvolilne kampanje". Prav tako je bilo napovedano, da naj bi dekret začel veljati takoj, ko bi ga potrdil ukrajinski parlament, zdaj pa je Porošenko pojasnil, da naj bi začel veljati v sredo.

Vlada bo s tem dobila izredna pooblastila; lahko bo prepovedala javna zborovanja, uvedla policijsko uro, pa tudi urejala objave v medijih, navaja britanski BBC.

Ukrajinska "namerna provokacija" in ruski "dvig agresije na novo raven"

Ko je parlament začel razpravo o Porošenkovem dekretu, so jo kmalu že prekinili, ker da predvsem v opozicijskih strankah potrebujejo posvetovanja o dejanskem položaju v državi.

Nekateri opozicijski poslanci tudi menijo, da želi Porošenko odložiti predsedniške volitve, ki so predvidene za marec prihodnje leto in na katerih za zdaj Porošenku ne kaže najbolje.

Tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem menil, da je bil incident v Azovskem morju "namerna provokacija" ukrajinskih oblasti pred predsedniškimi volitvami.

Porošenko na drugi strani Lavrovu ni ostal dolžan in je Rusijo obtožil, da je z zasegom ukrajinskih vojaških ladij "dvignila agresijo na novo raven".

Sergej Lavrov je dejal, da je bil incident v Azovskem morju "namerna provokacija" ukrajinskih oblasti pred predsedniškimi volitvami. Sergej Lavrov je dejal, da je bil incident v Azovskem morju "namerna provokacija" ukrajinskih oblasti pred predsedniškimi volitvami. Foto: Reuters

Promet prek Kerškega preliva sedaj poteka normalno

Ruske oblasti na Krimu so danes sporočile, da po začasnem zaprtju "zaradi ukrajinske provokacije" promet preko Kerškega preliva sedaj poteka normalno. Po incidentu se je pred ruskim veleposlaništvom v Kijevu v nedeljo zvečer zbralo okoli 150 jeznih protestnikov, nekateri tudi z baklami v rokah, ki so med drugim zažgali avtomobil veleposlaništva.

V skladu z dogovorom iz leta 2003 imata Rusija in Ukrajina v Kerškem prelivu in Azovskem morju pravico do proste plovbe. V zadnjih mesecih so se na območju začeli pojavljati konflikti, potem ko je Rusija začela izvajati nadzor ladij, ki pljujejo v ukrajinska pristanišča in iz njih, navaja BBC.

Nadzor je Moskva začela izvajati po tem, ko je Ukrajina marca zadržala ribiško ladjo s Krima. Moskva nadzor upravičuje z varnostnimi razlogi, češ da bi lahko bil most skozi Kerški zaliv tarča ukrajinskih skrajnežev.

Doneck, Donetsk, proruski separatisti, volitve, Ukrajina Novice V samooklicanih proruskih območjih na vzhodu Ukrajine lokalne volitve

Slovenija zaskrbljena zaradi povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino

Slovensko zunanje ministrstvo je danes izrazilo globoko zaskrbljenost zaradi povečevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino zaradi incidenta v Azovskem morju. Rusijo so pozvali, naj omogoči prosto plovbo v Kerški ožini, poudarili pa so tudi polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, so objavili na Twitterju.

Evropske države in EU zahtevajo izpustitev ukrajinskih vojakov v Azovskem morju

Več evropskih držav in Evropska unija je zahtevalo izpustitev ukrajinskih pomorščakov, ki jih je po incidentu v Azovskem morju zajela ruska vojska, in obsodilo agresijo Rusije. Berlin je ob tem predlagal, da bi Nemčija in Francija posredovali med Rusijo in Ukrajino, med katerima so se zaradi incidenta znova okrepile napetosti.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je povedal, da si bosta Nemčija in Francija skupaj prizadevali, če bo treba tudi kot posrednici, da ta incident ne bi prerasel v resno krizo. Še danes se bodo sicer predstavniki zunanjih ministrstev Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Berlinu sestali na srečanju, ki je bilo načrtovano že pred časom.

Poudaril je še, da konflikt na Krimskem polotoku in na vzhodu Ukrajine "ogroža varnost v Evropi in da se bosta obe državi zavzeli, da bi končno našli politično rešitev, ki bi jo morali že dolgo nazaj".

Nemčija in Francija sta ob tem zahtevali tudi vrnitev ukrajinskih ladij in izpustitev ukrajinskih vojakov, ki jih je po incidentu v Azovskem morju zajela ruska mornarica.

Velika Britanija je medtem obsodila "rusko dejanje agresije pri zavzetju treh ukrajinskih ladij in njihovih posadk". Ta incident predstavlja dodatne dokaze ruskega obnašanja, ki destabilizira območje, so dejali.

Tudi EU je zahtevala izpustitev vseh zajetih pomorščakov. V uradu visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini so poudarili, da mora Rusija v skladu z mednarodnim pravom vse ladje spustiti skozi Kerško ožino. Tudi Ukrajino so posvarili pred prenagljenimi odzivi.

Na izrednem zasedanju so se na Dunaju sestali tudi predstavniki držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), ki ima sicer svojo misijo v Ukrajini. Rusija in Ukrajina sta obe članici Ovseja.

Nato poziva Rusijo k takojšnji izpustitvi ukrajinskih mornarjev

Zveza Nato je pozvala Rusijo, naj takoj izpusti ukrajinske mornarje in ladje, ki jih je zajela v nedeljo v Kerški ožini. Prav tako naj Ukrajini zagotovi nemoten dostop do njenih pristanišč v Azovskem morju, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

"Nobenega opravičila ni za uporabo vojaške sile proti ukrajinskim ladjam in mornariškemu osebju," je dejal Stoltenberg po današnjem nujnem zasedanju Komisije Nato - Ukrajina. "Pozivamo k miru in k zadržanosti," je dejal.

"Kar smo videli včeraj, je zelo nevarno. Vse zaveznice so izrazile polno podporo ukrajinski ozemeljski celovitosti in suverenosti," je poudaril Stoltenberg.

"Ta incident nas opominja, da vojna v Ukrajini še traja," je še dodal Stoltenberg. "Rusija pa mora razumeti, da imajo njena dejanja tudi posledice," je opozoril. "Ta incident nas opominja, da vojna v Ukrajini še traja," je še dodal Stoltenberg. "Rusija pa mora razumeti, da imajo njena dejanja tudi posledice," je opozoril. Foto: Reuters

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 24
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin