Zakaj se muslimanske države ne borijo proti IS?

Septembra je jordanski kralj Abdulah II. med govorom pred Generalno skupščino Združenih narodov dejal, da so grožnje Islamske države grožnje s tretjo svetovno vojno. Dodal je, da v boju proti IS posebno odgovornost nosijo muslimani: "Dobrih 1,7 milijarde moških in žensk nas je. Toda že trohica strupa lahko zastrupi celoten vodnjak. Borimo se proti zastrupljevalcem in ohranjajmo našo vero čisto."

Jordanski kralj je pretekli teden med obiskom Kosova še enkrat poudaril, da se je začela tretja svetovna vojna.

Največ podpore v Pakistanu in Nigeriji Muslimani po vsem svetu so ob pariških napadih obsodili nasilje islamistov. Po raziskavi Pew Research Centra v Jordaniji 97 odstotkov vprašanih ne podpira idej Islamske države. Več jih je le v Libanonu, kjer je sto odstotkov vprašanih odgovorilo, da so proti IS.

V raziskavi v enajstih muslimanskih državah so ugotovili, da velika večina vprašanih nasprotuje Islamski državi. Le v Pakistanu je 62 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se še niso odločili, ali podpirajo ali nasprotujejo IS. Zanimivo je tudi, da v Nigeriji, kjer nasilje širi organizacija Boko Haram, ta je prisegla zvestobo IS, največ, kar 14 odstotkov, vprašanih podpira islamiste. Veliko podpore imajo tudi v Maleziji, Senegalu in Burkina Fasu, medtem ko med muslimani iz držav Bližnjega vzhoda nimajo podpore.

Večno razlikovanje med suniti in šiiti Toda odnos muslimanskih držav do Islamske države je veliko bolj kompleksen kot le obsodba ali podpora. Razlogi za to so verske in politične narave. Kot prvo gre za delitev na šiite in sunite. Zaradi tega muslimanske države niso navdušene nad odkrito vojaško intervencijo proti Islamski državi, saj bi se s tem lahko pojavila nevarnost verskih spopadov znotraj islama.

Najbolj radikalen je v tem pogledu Oman, ki je oklical neke vrsto nevtralnost in deluje le v smeri mirnih pogovorov za rešitev krize, nikakor pa ne v vojaških akcijah. Res pa je, da je v Omanu prevladujoča tretja največja islamska ločina ibadi.

Al Asad: Daeš ni nastal v Siriji Kot drugo gre za politiko, kjer je osrednja oseba sirski predsednik Bašar Al Asad. Ta je v intervjuju za italijansko televizijo RAI dejal, da njegova država nima nič skupnega z IS in da Sirija ni inkubator islamistov. "Povem vam, da Daeš nima naravnega inkubatorja v Siriji. Daeš se ni začel v Siriji, temveč v Iraku in še pred tem v Afganistanu. Islamisti imajo podporo v Turčiji, Savdski Arabiji, Katarju in seveda v zahodni politiki, ki teroriste podpira na različne načine," je dejal Al Asad.

In prav v tej izjavi se skriva srž spora, ki muslimanske države deli na dva bloka.

Zalivske države v koaliciji le formalno Zalivske države le pro forma delujejo v koaliciji proti islamistom. Združeni arabski emirati so sicer izvedli nekaj napadov na IS, a od začetka leta tega ne počnejo ne več. Tudi Savdska Arabija je bila v napadih dejavna pred več kot letom, nato ne več. In to čeprav je Savdska Arabija neposreden cilj Islamske države, saj v državi pogosto organizirajo samomorilske napade, katerih cilj je, da bi zrušili dinastijo Saudov in da bi v Meki zavihrala črna zastava IS.

Celo Jordanija, ki je IS ostro napadla po umoru jordanskega pilota, je napade končala avgusta letos. Namesto tega so Savdska Arabija in zalivske države veliko bolj dejavne v vojaških operacijah v Jemnu.

Proti iranskemu vplivu Neenotnost med muslimanskimi državami v boju proti IS ima tako verske kot politične korenine. Politično Savdska Arabija in zalivske države nasprotujejo Bašarju Al Asadu, ker ga podpira Iran. Zato so podobno kot Zahod finančno in z orožjem podpirali skupine, ki so se borile proti Al Asadu.

Gotovo ne gre zanemariti niti tega, da so Savdijci in zalivske države v boju proti iranskemu šiitskemu vplivu podpirali sunitske radikalne imame in šole.

Turčija napada Kurde, ne IS Politične razloge ima tudi Turčija. Ta sicer Islamsko državo zaznava kot grožnjo, a so njene vojaške operacije v Siriji omejene na napade na kurdske položaje, ker so ti za trenutno turško oblast večja grožnja kot Islamska država.

Komentatorji britanskega Guardiana so prepričani, da če bi Turčija Islamsko državo popolno blokirala na podoben način, kot to počne do ozemlja, ki ga v Siriji nadzorujejo Kurdi, bi Islamska država v nekaj mesecih propadla. Namesto tega pa prav prek Turčije poteka večina tihotapljenja nafte IS.

Spor med Egiptom in Katarjem Kako globok je razdor med muslimanskimi državami v odnosu do IS, je bilo vidno tudi, ko je Egipt začel vojaške akcije proti islamistom v Libiji. Ko so na srečanju Arabske lige za podporo prosili druge arabske države, so temu najglasneje nasprotovali predstavniki Katarja, ki so svarili pred posledicami enostranske akcije. Egipt je nato zalivske države obtožil, da podpirajo terorizem. Spor se je končal tako, da je Katar odpoklical veleposlanika v Egiptu.

Arabska liga je sicer že leta 2011 Al Asada pozvala k odstopu, zato boj proti IS še vedno razumejo kot vodo na mlin oblasti Al Asada in zato sunitske zalivske države ne bodo dejavno sodelovale v boju proti IS, dokler ne bo dosežen dogovor med Američani in Rusi, da mora Al Asad odstopiti. Do takrat bodo zalivske države v koaliciji proti IS delovale le navidezno.

Mosad: Zbombardirajte jih kot Dresden! "Ob sovražniku, kot je IS, je treba pozabiti na argumente prava, politike, morale in pravic posameznikov," je za izraelski radio preteklo nedeljo dejal Šabtaj Šavit, nekdanji šef izraelske obveščevalne službe Mosad: "Narediti bi morali, kar so med drugo svetovno vojno naredili v Dresdnu – vsa ozemlja pod nadzorom IS bi morali preprosto izbrisati z zemljevida."

Ob tem je izraelski vohun pozabil, da je bilo med bombardiranjem Dresdna ubitih 25 tisoč civilistov.