Ponedeljek, 7. 11. 2016, 15.04
6 let, 7 mesecev
Zakaj lahko kandidati v ZDA nagovarjajo volivce tudi na dan volitev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,08
4
Jutri bodo v ZDA potekale volitve za predsednika države, Američani pa lahko tudi danes neomejeno izražajo svoja mnenja o kandidatih, stranki še vedno lahko nagovarjata volivce, kandidata lahko javno nastopata. ZDA namreč ne poznajo volilnega molka.
Vrhovno sodišče ZDA je leta 1992 odločilo, da je kakršnakoli oblika omejevanja svobode govora v volilni kampanji neustavna. Edina omejitev, ki se je morajo držati Američani, je prepoved izvajanja kampanje na volišču in v njegovi neposredni okolici, in sicer zato, da se prepreči nadzor ali ustrahovanje volivcev.
Preberite še:
Mediji pod drobnogledom: nauki iz brutalnega spopada Trump vs. Clinton
Koga bi v ZDA volili slovenski poslanci?
Ta ladja je imela najbolj nesposobno posadko vseh časov
FBI: Hillary Clinton ni kršila zakona
Slovenec, ki je pri 34 letih profesor na eni najboljših univerz na svetu
Slovenske omejitve
V Sloveniji so omejitve volilne kampanje veliko večje. Do pred kratkim je veljalo, da se mora volilna kampanja končati 24 ur pred dnem glasovanja. Kandidati, stranke, mediji in celo volivci so se na dan volitev in dan prej morali vzdržati javnega omenjanja kandidatov in strank. Za kršitve inšpektorat izreka tudi globe.
Odločitev vrhovnega sodišča skoraj odpravila volilni molk
Po tem, ko je vrhovno sodišče v primeru, ko je mestni svetnik dan pred volitvami objavil intervju s kandidatom na svojem Facebook profilu, odločilo, da to dejanje ne pomeni kršitve volilnega molka, pa bo tudi v Sloveniji omejitev izvajanja volilne kampanje bistveno manjša.
"Stranke in kandidati še vedno ne bodo smeli izvajati kampanje, bodo pa volivci lahko neomejeno izražali svoja stališča, razpravljali in objavljali. Enako velja za medije. Iz obrazložitve odločitve sodišča izhaja, da bodo tudi soočenja v medijih verjetno dovoljena," pravi strokovnjak za volilno pravo Jurij Toplak.
Ostanki iz prejšnjega režima
"Tako stroge omejitve svobode izražanja ni imela nobena država na svetu. To je ostalo še iz časa Jugoslavije. Še preden smo dobili pravico do svobode izražanja, smo imeli to prepoved. Ko smo leta 1991 dobili novo ustavo in leta 1994 ratificirali Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se nihče ni vprašal, ali je omejitev, ki smo jo imeli od prej, sploh v skladu z novo ustavo," je opozoril Toplak.
Poudarja, da so nekatere omejitve svobode izražanja utemeljene, če so nujne.
"V državi, kjer je velika verjetnost konfliktov, recimo na Balkanu ali v nekaterih afriških državah, bi bila takšna omejitev, ki smo jo imeli do prejšnjega meseca, celo sprejemljiva. Ker je nujna za vzdrževanje miru," je prepričan. "Po mojem mnenju je bila ta omejitev na naših prvih volitvah leta 1990 razumna. Toda mislim, da v Sloveniji nimamo več takih razmer."
Bodo nekoč tudi slovenski kandidati lahko nagovarjali na volilni dan?
"Vrhovno sodišče je omejitev odpravilo le v tistem delu, ki smo jo izpodbijali. Če bi ureditev izpodbijali tudi v delu, ko prepoveduje na primer lepljenje plakatov na soboto in nedeljo, bi morda sodišče reklo, da je tudi to neustavno," pravi Toplak. Meni, da je zdaj primerno počakati, da se bodo učinki odločitve vrhovnega sodišča pokazali v praksi, potem pa ne izključuje nadaljnjih korakov.
4