evropske volitve
Petek, 7. 6. 2024, 22.43
1 teden, 3 dni
Konec sveta, kot ga poznamo: volilni molk in druga pravila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,41
Za političnega komentatorja skorajda ni hujše nočne more kot pisanje v času volilnega molka. Ta je zadnja leta ponovno precej resna reč, katere kršenje vas lahko spravi v težave. Sicer predvsem finančne, pa vendarle.
Pravila v Blatnem dolu namreč pravijo, da volilni molk velja od predvolilnega petka od 24. ure do zaprtja volišč za vse sodelujoče v javni razpravi. Tako za fizične kot pravne osebe. Ter seveda za medije.
Povedano drugače, urednika tega portala je verjetno vsaj rahlo skrbelo, kakšno besedilo bo pisec pričujočih vrstic oddal odločno prepozno.
Predvolilna sobota
Pravila sicer niso bila vedno takšna, kot so danes. In to kljub temu, da se zakonodaja ni kdove kako resno spreminjala. Kar je pomembna podrobnost.
Ko je Slovenija konec 80. in v začetku 90. let začela eksperimentirati z večstrankarsko demokracijo, se je odločila za precej strog režim volilnega molka. Na predvolilno soboto in volilno nedeljo je bilo prepovedano vsakršno vrednotno obarvano omenjanje kandidatk in kandidatov. Še več, do okoli leta 2010 mediji teden dni pred volitvami sploh niso smeli objavljati rezultatov javnomnenjskih anket.
Ukinitev te prepovedi je napovedala obdobje nekoliko liberalnejše interpretacije pravil volilnega molka. In res je potem v praksi vedno bolj prevladovala interpretacija, da se volilno molčanje nanaša zgolj na kandidate in organizatorje njihovih kampanj. Ker, konec koncev, zakaj pa bi bila predvolilna sobota kakorkoli drugačna od predvolilnega petka?
Kampanja pred kampanjo
Nekoč je veljalo, da je molk namenjen temu, da lahko ljudje v miru premislijo in presodijo o naboru informacij in vsebinsko bogatih letakov, poročil in drugih vsebin, ki da jim bodo pomagali pri volilni odločitvi.
Danes smo seveda z volilno propagando bombardirani brez prestanka in z vseh strani. Še več: čeprav kampanja uradno traja le 30 dni pred volitvami, je že nekaj predvolilnih ciklov zaporedoma jasno, da se pravzaprav nikoli ne konča.
Vzemimo primer ene od večjih parlamentarnih strank. O imenih danes najverjetneje res ne smemo, a če se vsaj malo vozite po slovenskih cestah, veste, za katero politično grupacijo gre. Ti liki si vsake toliko časa zamislijo agitpropovsko akcijo, ki uradno z vsakokratnimi bližajočimi se volitvami nima popolnoma nič. A hkrati je iz vsebine povsem jasno, da gre za predvolilno propagando. Njen namen je po eni strani aktivacija lastne volilne baze in po drugi vnaprejšnje uokvirjanje javne razprave v kampanji.
In če je tovrstna, torej strankarsko demagoška, solata dovoljena (ali vsaj tolerirana) tedne in mesece pred uradnim začetkom kampanje, ali ima potemtakem pretvarjanje, da ljudje v soboto pred volitvami potrebujejo mir, res še smisel? Tako ali tako se kampanja nadaljuje tudi danes in jutri, večinoma v zaprtih skupinah na raznoraznih socialnih omrežjih.
Povedano drugače, kdor se do danes ni preobjedel volilne propagande, jo lahko brez težav najde povsem svežo, zjutraj nabrano. V tej enačbi kratko potegnejo le mediji, ki jim danes manjka pomemben del vsebin.
Nove interpretacije pravil
Leta 2016 je vrhovno sodišče tudi dejansko odločilo, da je liberalni pogled na volilni molk pravilen in da čisto vsaka izjava in objava še ne štejeta za predvolilno propagando. A zlati časi so trajali le do leta 2022.
Takrat je ustavno sodišče sklenilo, da volilni molk velja za vse udeležene v javnem diskurzu, ne zgolj za organizatorje kampanj. Odsihmal v Blatnem dolu spet veljajo stroga pravila predvolilnega molčanja. Ker je, tako meni ustavno sodišče, pomembno, da ljudje v miru in s čim manj motnjami premislijo, kako bodo v nedeljo glasovali.
Natančneje, takšna je interpretacija pravil.
Lekcija tu je namreč, da se zaradi okoliščin, uporabe ali zlorab v praksi interpretacija pravil lahko spremeni. In da s tem samo po sebi ni nič narobe, četudi se nam nova razlaga pravil morda zdi nelogična ali celo nepravilna.
Te lekcije se je morala stranka, ki rada lepi plakate tudi izven uradnih kampanj, naučiti pred dnevi, ko je s proceduralnimi manevri želela preprečiti priznanje Palestine.
184. člen poslovnika
Ko je državni zbor minuli torek razpravljal o priznanju Palestine, je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič reinterpretirala poslovniška določila glede vlaganja referendumskih pobud. Ne zato, ker bi si posebej želela to storiti, pač pa zato, ker so se spremenile okoliščine, v katerih je moral parlament opravljati svoje delo.
Pri tem ji je pomagalo dejstvo, da je poslovnik v zdaj že zloglasnem 184. členu sila nejasen. Ker med sejo poslovnik interpretira predsedujoča oziroma predsedujoči, je UKZ po posvetu z nekaj pravniki pravila spremenila.
Poanti sta tu dve: prvič, da se pravila lahko spremenijo tudi ob nespremenjenih pravnih aktih. Zakon o volilni kampanji se med leti 2016 in 2022 sploh ni spreminjal. In vendar so se pravila glede volilnega molka v tem času spremenila kar dvakrat. Kar nas nujno pripelje do sklepa, da se lahko spremeni tudi razlaga 184. člena poslovnika DZ, če tako narekujejo okoliščine. Denimo, kadar se institut referenduma, ki ga člen ureja, zlorablja za merjenje l…okavosti.
Drugič, vsaka pravila, ki dajo kaj nase, vsebujejo tudi postopek za spremembo pravil. To velja za parlamentarni poslovnik, velja za hierarhijo pravnih aktov in velja za sodno prakso nasploh. Kajti postopek je božja mast demokracije.
Demokracija kot hobi
Zato ni nič narobe, če se pravila vsake toliko časa spremenijo. Najsi gre za volilni molk, za poslovnik ali za kaj tretjega. Pomembno je, da se lahko spremenijo vedno znova in po možnosti na bolje. Ter seveda, da tudi spremenjena veljajo za vse enako.
Pravzaprav je skozi to prizmo demokracija podobna medčloveškim odnosom. Vedno znova se je treba z njo ukvarjati, a če so stvari v osnovi dobro zastavljene, je to še vedno bolj hobi kot tlaka.
Kdo ve, morda pa bo res konec sveta.
Siolov kolumnist Aljaž Pengov Bitenc, podkaster, bloger, radijec in splošni nebodigatreba, ne nujno v tem vrstnem redu. Kolumne na Siolu objavlja vsako drugo soboto v mesecu.
