Ponedeljek, 8. 7. 2024, 14.59
5 mesecev, 2 tedna
Zakaj je Macron vstal od mrtvih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,71
Francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu se je tveganje z razpisom parlamentarnih volitev vendarle izplačalo.
V drugem krogu volitev v francoski parlament je bil volilni blok proti Nacionalnemu zboru Marine Le Pen tako učinkovit, da so bili poraženi tudi kandidati skrajne desnice, ki so v prvem krogu dobili blizu 50 odstotkov in je kazalo na njihovo zmago v drugem, analizira zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič. Šele tretje mesto Nacionalnega zbora je tako rezultat izjemne in zelo disciplinirane mobilizacije levih in sredinskih volivcev proti skrajni desnici. "Predsednik Macron je pravilno ocenil, da bi čakanje z razpisom parlamentarnih volitev samo okrepilo videz premoči radikalne desnice, spodneslo bi legitimnost obstoječe vlade in preprečilo učinkovito vladanje v naslednjih treh letih."
Po prvem krogu se je v večini volilnih okrajev obetal troboj med skrajno desnico, Macronovo sredinsko koalicijo Skupaj in levim blokom socialistov, skrajne levice zelenih ter komunistov. Zmaga Nove ljudske fronte v drugem krogu in drugo mesto sredinskih strank je posledica tega, da so tretjeuvrščeni kandidati levice odstopili od kandidatur v korist Macronovih liberalcev. Ti pa so enako storili v tistih okrajih, kjer je imel večjo možnost za zmago proti skrajni desnici levi blok strank. Lisjak Gabrijelčič pravi, da je sicer Macron volitve razpisal s predpostavko, da do poenotenja na levici ne bo prišlo. Tako bi imel po prvem krogu več drugouvrščenih kandidatov in boljše možnosti za zmago v drugem krogu.
Včasih so izločili komuniste, zdaj skrajno desnico
"Pokazalo se je, da ima Nacionalni zbor Marine Le Pen še vedno tako imenovani stekleni strop, ki je sicer zdaj višji, kot je bil pet ali deset let nazaj, a je v večini Francije še vedno pod 50 odstotki," pravi Lisjak Gabrijelčič. Francoski volilni sistem je bil oblikovan v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja prav zato, da bi preprečil volilne uspehe strank, ki imajo sicer visoko podporo, a ne dosežejo absolutne večine. Takrat je sicer takšen sistem, ki v drugem krogu spodbuja k združevanju tradicionalnih strank, iz oblasti izločil komunistično stranko, pojasnjuje zgodovinar.
Skrajna desnica Marine Le Pen v večini Francije še vedno ne presega 50-odstotne podpore.
V Franciji je moč predsednika bistveno večja kot v čistih parlamentarnih sistemih, zato Macronu parlament brez jasne večine omogoča veliko manevrskega prostora za oblikovanje pragmatičnih politik. Tako imenovani republikanski jez je tako zdržal, morda prav zato, analizira Lisjak Gabrijelčič, ker je bil zgrajen v naglici. Tako ni temeljil na politiki, recimo štiriletnem skupnem vladanju levega bloka in sredinskih strank, ampak na taktični koaliciji proti skrajni desnici.
Grenka zmaga raznorodne Nove ljudske fronte?
Prav raznorodnost pa bi lahko bila težava v nadaljevanju, se strinja politični analitik. Parlament je zelo razdrobljen, že znotraj leve Nove ljudske fronte so velike razlike med socialisti in skrajno levo Nepokorno Francijo Jean-Luca Melenchona, ki vodi najmočnejšo frakcijo v ohlapni koaliciji levega bloka. Lisjak Gabrijelčič tako konkretizira, da so njegova stališča v zunanji politiki, na primer glede EU ali vojne v Ukrajini, blizu skrajni desnici.
Vodja radikalno leve Nepokorne Francije Jean-Luc Melenchon, ki ima glede vojne v Ukrajini in EU podobna stališča kot skrajna desnica, ima znotraj levega bloka največ, 78 od 188 poslancev.
Predsednik Macron bi si zato najbolj želel Melenchona osamiti oziroma izločiti iz vladnih kombinacij in v njih vključiti preostale tri stranke levega bloka, a je vprašanje, ali bo to zaradi dobrega rezultata Melenchona mogoče. Po mnenju Lisjak Gabrijelčiča je sicer možnih vladnih kombinacij veliko, od vlade s socialističnim premierjem, manjšinske vlade, nista izključeni niti tehnična vlada ali pa vključitev konservativnih Republikancev, ki so se z 48 sedeži odrezali presenetljivo dobro. To še posebej velja v kontekstu razkola v tej stranki, ko je dobršen del politikov Republikancev podprl skrajno desnico, a so volivci večinsko nagradili republikansko, državljansko usmeritev stranke. V vsakem primeru pa analitik vsaj v začetnem povolilnem obdobju napoveduje nestabilne politične razmere.
Katera pot vodi do zmage Marine Le Pen čez tri leta?
Vodja Nacionalnega zbora Marine Le Pen je izjavila, da je zmaga Nacionalnega zbora zgolj odložena, in pri tem mislila na zmago, ki naj bi se ji obetala na predsedniških volitvah leta 2027. "Najočitnejši scenarij tega, o čemer govori Le Penova, je široka koalicija med levico in Macronom, ki bi bila nepriljubljena, kar bi pripeljalo do delegitimacije in padca podpore vsem strankam tega bloka," analizira Lisjak Gabrijelčič. Tako bi Le Penova postala edina alternativa oblasti.
