Ponedeljek, 17. 8. 2020, 10.04
3 leta, 8 mesecev
"Zadnji evropski diktator" sprožil največjo vstajo v zgodovini neodvisne države #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,47
17
V Belorusiji bodo po koncu tedna, ki so ga zaznamovali množični protesti proti dolgoletnemu voditelju Aleksandru Lukašenku, po napovedih potekale številne stavke, h katerim so pozvali opozicijski voditelji. Lukašenko je sicer danes odločno zavrnil možnost ponovitve predsedniških volitev, potem ko so volitve 9. avgusta, na katerih je, sodeč po uradnih izidih, slavil s kar 80 odstotki, sprožile val protivladnih protestov, kakršnih v Belorusiji po razpadu Sovjetske zveze še ni bilo.
Že pretekli teden so delo prekinili zaposleni v številnih državnih podjetjih, ki so tako izrazili svojo solidarnost s protivladnimi protestniki, stavke pa se bodo predvidoma nadaljevale tudi ta teden. Množični protivladni protesti sledijo spornim predsedniškim volitvam 9. avgusta, na katerih je znova - vsaj glede na uradne izide - prepričljivo, s kar 80-odstotno podporo, zmagal Aleksander Lukašenko in si tako zagotovil že šesti mandat na čelu države, piše STA.
Belorusiji s trdo roko sicer vlada že vse od leta 1994
Protestniki zahtevajo spremembe in opozarjajo, da so bile volitve lažne. Po njihovem mnenju je zmagovalka opozicijska 37-letna Svetlana Tihanovska, ki je medtem zbežala v Litvo. Tihanovska naj bi po uradnih izidih prejela le dobrih deset odstotkov glasov, sama in njeni privrženci pa vztrajajo, da jih je v resnici nekje med 60 in 70 odstotki.
Svetlana Tihanovska je po porazu na volitvah zbežala v Litvo.
Tihanovska je danes, potem ko je Lukašenka pred tem že večkrat pozvala k odstopu, sporočila, da je pripravljena prevzeti vodenje države. "Nisem želela biti političarka. A usoda je odločila, da sem se znašla na frontni črti boja proti arbitrarnemu vladanju in nepravičnosti," je dejala v novem videosporočilu. Kot je dodala, je pripravljena "prevzeti odgovornost in v tem obdobju voditi narod", zato da bi se razmere v državi umirile, da bi izpustili vse politične nasprotnike ter pripravili vse potrebno za izvedbo novih predsedniških volitev.
Po navedbah opozicije in neodvisnega beloruskega portala Tut.by so bile sicer nedeljske demonstracije "največje v zgodovini neodvisne Belorusije". Samo v Minsku naj bi se zbralo okoli 220 tisoč ljudi, protesti pa so potekali tudi v več drugih beloruskih mestih. Proteste že več dni spremljajo poročila o brutalnem nasilju varnostnih sil in množične aretacije. Od volitev naj bi po navedbah BBC aretirali že okoli 6.700 ljudi, številni od njih poročajo, da so bili v priporu izpostavljeni mučenju. A kot ocenjuje portal Politico, je situacija s tem koncem tedna verjetno prerasla okvire protestov, ki jih je še mogoče zatreti s silo, poroča STA.
A Lukašenko, ki Belorusijo s trdo roko vodi že skoraj četrt stoletja in se je na množične proteste odzval s krvavo represijo pripadnikov varnostnih sil, vsaj zaenkrat ni pripravljen popustiti. Kot je poudaril danes ob obisku obrata proizvajalca tovornjakov MZKT v Minsku, ne bi smel nihče pričakovati, da ga lahko v karkoli prisili. "Govorite o nepoštenih volitvah in želite poštene? Imam odgovor za vas. Imeli smo volitve. In drugih volitev ne bo, razen če me ubijete," je bil jasen.
Lukašenko je zagotovil, da drugih volitev zagotovo ne bo.
Po njegovih besedah, ki jih navaja beloruska državna tiskovna agencija BelTA, se mora oblast deliti v skladu z ustavnim procesom in ne z uličnimi protesti. Pri tem naj bi sicer izrazil pripravljenost na delitev oblasti in dodal, da že pripravljajo ustavne amandmaje, ki bi to omogočili, a ne pod pritiskom in ne preko protestov.
Državni uslužbenci pod prisilo na zborovanju v podporo Lukašenku
Medtem ko se protivladni protesti vrstijo že ves teden, je v nedeljo v Minsku prvič potekalo tudi zborovanje v podporo Lukašenku. Voditelj, ki se očitno ni pripravljen umakniti, je zbrane pozval, naj branijo državo in njeno neodvisnost. Opozicijske voditelje je označil za "podgane", ki jih je treba zatreti, ter dejal, da bi Belorusija, če bi privolil v ponovitev volitev, "umrla kot država".
Na protestih so se zbrali tudi podporniki predsednika Lukašenka.
Po trditvah oblasti se je na omenjenem zborovanju zbralo okoli 65 tisoč ljudi, po navedbah lokalnih medijev 31 tisoč, po ocenah dopisnika AFP pa še manj, kakih deset tisoč. Številni med njimi naj bi bili sicer državni uslužbenci, ki so jih bolj ali manj prisilili v udeležbo na zborovanju, piše BBC. Zaradi povolilnega dogajanja je v Belorusiji odstopilo že več visokih uradnikov in članov vlade ter načelnikov policije. Nekateri, med njimi beloruski veleposlanik na Slovaškem, so tudi prestopili na stran opozicije.
Obsodbe se vrstijo tudi iz tujine z Evropo na čelu
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v nedeljo dejal, da bi morala Evropska unija "nadaljevati mobilizacijo na strani na stotisoče Belorusov, ki mirno protestirajo za spoštovanje svojih pravic, svobodo in suverenost". Zunanji ministri EU so se pretekli teden dogovorili, da zaradi nasilnega posredovanja proti protestnikom pripravijo nove sankcije proti nekaterim posameznikom v Belorusiji. Sankcije bodo zajele tudi odgovorne za volilne prevare, so sporočili.
Nemški podkancler in finančni minister Olaf Sholz je medtem Lukašenka označil za "slabega diktatorja", ki je "izgubil vso svojo legitimnost". Nemški zunanji minister Heiko Maas je bil v nedeljo jasen, da uradni Berlin izidov volitev 9. avgusta ne priznava. Protesti v podporo Belorusom so v nedeljo med drugim potekali v Pragi in Varšavi. ZDA so volitve 9. avgusta označile za "nesvobodne in nepoštene".
Nemški podkancler Olaf Sholz je Lukašenka označil za "slabega diktatorja".
Kot ocenjuje Politico, bo nadaljnje dogajanje v veliki meri odvisno od ravnanja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Moskva namreč verjetno ne bo kar dovolila, da bi njena tesna zaveznica Belorusija preprosto šla svojo pot in ji ušla izpod nadzora, piše portal. Spominja, da je Kremelj v svoji izjavi potrdil pripravljenost, da pomaga pri reševanju težav v Belorusiji, in ocenil, da so tamkajšnji protesti posledica pritiskov iz tujine, še navaja STA.
Beloruska vojska je medtem sporočila, da od danes pa do četrtka izvaja obsežne vojaške vaje v bližini meje s članicama zveze Nato Litvo in Poljsko. Oblasti v Litvi so danes potrdile začetek vaj in Belorusiji obenem očitale stopnjevanje napetosti ter ustvarjanje lažnega vtisa, da za protivladnimi protesti stojijo grožnje iz tujine. Lukašenko je zvezi Nato pred tem očital, da krepi svoje zmogljivosti v Litvi in na Poljskem blizu meje z Belorusijo, kar so v zavezništvu odločno zavrnili. Rusija, najtesnejša zaveznica Belorusije, pa je v nedeljo v uradni izjavi Kremlja zatrdila, da bo, če bo to potrebno, pomagala beloruski vojski, ter opozorila, da je Belorusija tarča "pritiska od zunaj," še navaja STA.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je danes sporočil, da bo za sredo sklical izredno videokonferenco voditeljev Evropske unije o razmerah v Belorusiji. Beloruski narod ima pravico, da se svobodno odloči o svoji prihodnosti in izvoli svojega voditelja, nasilje nad protestniki je nesprejemljivo, je zapisal na Twitterju. (STA)
17