Začetek zgodovinskega sojenja za genocid

Pred sodnika je stopil nekdanji vojaški poveljnik Pascal Simbikangwa, ki obtožbe zanika. Če bo spoznan za krivega, mu grozi dosmrtna zaporna kazen.

Simbikangwa se je na sodišču pojavil na vozičku, saj je po prometni nesreči ostal paraplegik. 54-letnika so aretirali leta 2008 na francoskem otoku Mayotte v Indijskem oceanu, kjer se je skrival tri leta.

Kot vojaški poveljnik naj bi Simbikangwa spodbujal, organiziral in pomagal v pobojih v genocidu, še posebej z dobavo orožja, navodili in vlivanjem poguma hutujskim tolpam. Te so pobijale etnične Tutsije – moške, ženske in otroke, pa tudi zmerne Hutujce.

Francija zatajila Sojenje poteka na podlagi zakonodaje iz let 1996 in 2010, ki francoskim sodiščem omogoča sojenje v primerih genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov v Ruandi in drugih državah.

Gre za zelo pomemben proces za Francijo, ki je po mnenju kritikov zatajila tako pri potrebnem posredovanju v času genocida kot tudi pozneje, ko je bilo treba žrtvam zagotoviti pomoč in preganjati odgovorne.

Paroz noče izročiti osumljencev Pariz je do zdaj zavračal zahteve Kigalija po izročitvi več deset osumljenih za genocid, ki so se zatekli v Francijo, prav tako pa ni sam aktivno preganjal odgovornih, kar opazovalci utemeljujejo z dejstvom, da je bila država povezana s hutujsko vlado, ki je bila na oblasti ob začetku pobojev.

Resne napake Ruanda obtožuje Francijo usposabljanja hutujskih milic, kar Pariz sicer zanika. Kigali je odnose s Parizom v letih od 2006 do 2009 prekinil, ponovno pa so jih vzpostavili pod prejšnjim francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki je priznal, da je Francija v zvezi z genocidom naredila resne napake.