SiolNET. Novice Svet
0,90

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Začarani grški krog, ki lahko potopi evro

0,90

termometer

Evro
Foto: Reuters

Grška kriza se lahko resno zaplete zaradi različnih pogledov med državami evroobmočja in Mednarodnim denarnim skladom, ki zahteva delni odpis grških dolgov.

Po dogovoru, ki so ga v Bruslju sklenili julija 2015, ima Grčija do avgusta 2018 na razpolago 86 milijard evrov pomoči, pri čemer mora v zameno sprejeti številne reforme.

Evroobmočje in IMF na nasprotnih bregovih

Od začetka grške dolžniške krize, ki je izbruhnila leta 2010, se zlasti med državami evroobmočja in Mednarodnim denarnim skladom (IMF), v katerem imajo pomembno vlogo ZDA, krešejo mnenja glede načina reševanja te krize.

Medtem ko večina evrskih držav na čelu z Nemčijo in drugimi severnoevropskimi državami zagovarja strožjo politiko do države ob Egejskem morju, je IMF bolj popustljiv in zagovarja čim večji odpis grškega dolga.

Nemška kanclerka Angela Merkel je svojo priljubljenost med Nemci skovala zlasti z dokaj nepopustljivo politiko do Grčije (za številne Nemce je bila do države ob Egejskem morju še premalo stroga). Velik del te priljubljenosti ji je odnesla politika odprtih vrat za migrante in begunce. Če bi se ji zdaj zalomilo še glede Grčije, bi bile njene možnosti za zmago na nemških parlamentarnih volitvah jeseni prihodnje leto precej pičle. Nemška kanclerka Angela Merkel je svojo priljubljenost med Nemci skovala zlasti z dokaj nepopustljivo politiko do Grčije (za številne Nemce je bila do države ob Egejskem morju še premalo stroga). Velik del te priljubljenosti ji je odnesla politika odprtih vrat za migrante in begunce. Če bi se ji zdaj zalomilo še glede Grčije, bi bile njene možnosti za zmago na nemških parlamentarnih volitvah jeseni prihodnje leto precej pičle. Foto: Reuters

IMF zahteva, da evrske države Grčiji odpišejo del dolga

Veliko vprašanje je, ali bo IMF sodeloval v nadaljnji pomoči Grčiji. Sklad namreč pogojuje svoje sodelovanje z delnim odpisom grškega dolga, od evrskih držav pa je že zahteval podrobnosti, kako bodo Grčiji olajšale dolžniško breme, piše britanski poslovni časnik Financial Times.

Preberite še:

Zakaj je Grčija še vedno evropski finančni sod brez dna

Kaj se dogaja z državami, za katere smo zapravili milijarde evrov 

So uspešne države res tako uspešne, kot mislimo?

Eno od glavnih jeder spora med evrskimi državami in IMF je tudi višina proračunskega presežka, ki ga mora doseči grška vlada. Evroobmočje zahteva, da Grčija v letu 2018 doseže proračunski presežek v višini 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in tako visok presežek ohrani še nekaj let. IMF nasprotno meni, da je ta cilj previsok in da je realno zahtevati 1,5-odstotni proračunski presežek. 

Nemška vlada v začaranem krogu

Evrske države, zlasti Nemčija, so se zapletle v nekakšen začaran krog. Nemška vlada si namreč želi sodelovanja IMF pri nadaljnjem financiranju Grčije, hkrati pa je ena od največjih nasprotnic delnega odpisa dolga Grčiji, saj je nemško javno mnenje zelo nastrojeno proti popuščanju Grčiji in drugim prezadolženim državam na jugu EU.

20. januarja prihodnje leto bo oblast v ZDA prevzel republikanski predsednik Donald Trump. Glede na to, da je njegova napovedana ekonomska politika dokaj protekcionistična in usmerjena predvsem v reševanje ameriških težav, je veliko vprašanje, ali bodo ZDA še naprej želele posojati ameriški denar prezadolženim evropskim državam. 20. januarja prihodnje leto bo oblast v ZDA prevzel republikanski predsednik Donald Trump. Glede na to, da je njegova napovedana ekonomska politika dokaj protekcionistična in usmerjena predvsem v reševanje ameriških težav, je veliko vprašanje, ali bodo ZDA še naprej želele posojati ameriški denar prezadolženim evropskim državam. Foto: Reuters

Kot piše omenjeni britanski časnik, časa za dogovor med evroobmočjem in IMF počasi zmanjkuje. Odločitev o sodelovanju IMF pri pomoči Grčiji mora pasti do 5. decembra, ko bo po programu zadnje letošnje srečanje finančnih ministrov držav evroobmočja.

Trump lahko po novem letu krepko premeša karte

Obstaja možnost, da bi se finančni ministri konec decembra ali januarja še enkrat dodatno srečali. Po novem letu se bodo namreč razmere zelo spremenile. V ZDA bo oblast prevzela Trumpova administracija, ki bo morda imela drugačen pogled na posojanje denarja evropskim državam. 

Vprašanje je tudi, koliko časa bo evrske finančne ministre vodil nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem. Marca prihodnje leto bodo na Nizozemskem volitve, ki lahko zelo premešajo karte v tej državi. Če Dijsselbloem ne bo več nizozemski finančni minister, tudi ne bo več mogel predsedovati evroskupini finančnih ministrov.

Koliko je do zdaj dobila Grčija od 86-milijardnega tretjega svežnja pomoči 

Od avgusta lani je svet direktorjev ESM, ki mu predseduje Nemec Klaus Regling, državi med Jonskim in Egejskim morjem dovolil črpanje pomoči v višini 36,3 milijarde evrov. Od tega je Grčija do zdaj počrpala 31,7 milijarde evrov.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 2
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin