Sreda, 7. 5. 2025, 4.00
3 tedne
Vatikan pred zgodovinsko odločitvijo: kdo bo novi papež po smrti Frančiška?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Začenja se izbor za naslednika papeža Frančiška.
Kardinali elektorji se bodo brez telefonov in elektronskih naprav zaprli v Sikstinsko kapelo in v tajnosti izbirali novega papeža. Svet bo za nedoločen čas v pričakovanju belega dima, ki bo naznanil, da ima Rimskokatoliška cerkev novega poglavarja. Papeža izbirajo na več stoletij star način.
Vse oči so usmerjene v Vatikan, kjer se začenja izbor za naslednika papeža Frančiška, ki je umrl na velikonočni ponedeljek, 21. aprila. Zbrani kardinali elektorji se bodo popoldne zaprli v Sikstinsko kapelo in v popolni tajnosti izbirali novega papeža. Trajanje konklava ni določeno, vse je odvisno od tega, kako soglasni bodo kardinali. Za izvolitev novega papeža je potrebna dvotretijnska večina, kar tokrat pomeni 89 glasov. Konklave se bo sklenil z belim dimom in Rimskokatoliška Cerkev bo dobila novega poglavarja. Še pred začetkom konklava so se kardinali ob 10. uri zbrali na maši v baziliki svetega Petra. Mašo po namenu za izvolitev novega poglavarja katoliške cerkve vodi dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re, poročajo tuje tiskovne agencije.
Ker se glede postopka, imenovanega konklave, porajajo številna vprašanja, spodaj odgovarjamo na nekaj najpogostejših.
Kaj je konklave?
Konklave je natančno določen postopek izvolitve novega papeža. Ime konklave izvira iz latinskega izraza cum clave oziroma pod ključem, saj so kardinali med glasovanjem zaprti v Sikstinski kapeli. Postopek ureja poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis, ki ga je leta 1996 izdal papež Janez Pavel II., ter dva dokumenta papeža Benedikta XVI. iz let 2007 in 2013.
Konklave skliče in vodi dekan kardinalskega zbora. V preteklosti se je začel najmanj 15 in največ 20 dni po smrti oziroma odstopu papeža, Frančiškov predhodnik Benedikt XVI. pa je to določilo spremenil tako, da se lahko konklave začne tudi prej, in sicer ko se v Vatikanu zberejo vsi kardinali elektorji.
Najdaljši konklave je zaradi razprtij med italijanskimi in francoskimi kardinali trajal dve leti in devet mesecev, za najkrajšega pa velja konklave iz leta 1503, na katerem so novega papeža izvolili v nekaj urah. Tudi zadnja dva konklava sta bila kratka – papež Benedikt XVI. je bil leta 2005 izvoljen v četrtem krogu, papež Frančišek pa leta 2013 v petem krogu glasovanja.
Kdo lahko voli novega papeža in kdo je lahko izvoljen?
Novega poglavarja Cerkve izbira kardinalski zbor, ki trenutno šteje 252 članov z vsega sveta. Po lastni presoji jih imenuje papež. Frančišek je imenoval 149 kardinalov, 62 kardinalov, med njimi Slovenca Franca Rodeta, je imenoval prejšnji papež Benedikt XVI., 41 pa jih je še iz časa Janeza Pavla II. Najmlajši član kardinalskega zbora je 45-letni melbournski nadškof, Ukrajinec Mykola Bychok, najstarejši pa Italijan Angelo Acerbi, ki je star 99 let.
Glavna naloga kardinalov je izvolitev novega papeža. Volijo lahko samo tisti kardinali, ki na dan papeževe smrti še niso dopolnili 80 let. Kardinalov elektorjev je upoštevajoč to omejitev 135, a bo na konklavu novega papeža volilo 133 kardinalov, saj sta dva sodelovanje zaradi bolezni odpovedala.
Tehnično gledano je lahko za papeža izvoljen katerikoli krščen moški katoličan, ki še ni dopolnil 80 let. Tradicionalno kardinalski zbor vedno izbere enega od svojih članov.
Kako poteka glasovanje?
Kardinali elektorji se zaprejo v Sikstinsko kapelo in v popolni tajnosti (per scrutinium) volijo novega papeža. Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov elektorjev. Kardinali glasujejo tako, da na volilne lističe zapišejo ime tistega od njih, za katerega menijo, da je najprimernejši za poglavarja Cerkve. Lističe nato vržejo v skrinjico, jih preštejejo in zažgejo. Pred tem lističem dodajo posebne kemikalije, s čimer dosežejo, da se iz dimnika Sikstinske kapele pokadi črn dim, če novi papež ni bil izvoljen, in bel, če je bil.
Če nihče od kandidatov ne zbere zahtevanega števila glasov, glasovanje ponovijo, a največ štirikrat na dan – dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Če v treh dneh ne izvolijo papeža, volitve prekinejo za en dan. Premor je namenjen molitvi in medsebojnemu pogovoru kardinalov. Volitve se nadaljujejo, in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev. Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinali papeža lahko izberejo na dva načina, in sicer izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta na zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov.
V času konklava so kardinali elektorji odrezani od zunanjega sveta. Pri sebi ne smejo imeti elektronskih naprav in mobilnih telefonov, prepovedani so tudi televizija in časopisi. Nastanjeni so v Domu Svete Marije, ki je od Sikstinske kapele oddaljen le nekaj sto metrov. Ker je kardinalov toliko, so morali nekatere nastaniti v sosednji stavbi, imenovani Stara Sveta Marta.
Kaj se zgodi, ko eden od kardinalov prejme potrebno število glasov?
Ko eden od kardinalov zbere potrebno dvotretjinsko večino glasov, v tokratnem primeru mora zbrati 89 glasov karidinalov elektorjev, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral. Ko se iz dimnika Sikstistinske kapele pokadi bel dim in zazvonijo zvonovi, je znano, kdo je novoizvoljeni papež.
Najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra bo sporočil čakajoči množici: "Habemus papam." – "Imamo papeža." Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.
Zakaj si papeži izbirajo imena?
Od 10. stoletja dalje si papež ob izvolitvi izbere drugo ime, ki nosi poseben pomen. Povezano je z dosežki ali neuspehi prejšnjih papežev in svetnikov, ki so ga nosili. Papež Frančišek si je izbral ime v čast svetniku Frančišku Asiškemu, zavetniku revnih in ubogih.
Kot je za CNN pojasnil docent za zgodovino katolicizma na Centru za katoliške študije Univerze v Durhamu Liam Temple, bi si novoizvoljeni papež lahko nadel ime Leon, po papežu Leonu XIII., ki je znan po svoji socialni pravičnosti, ali pa Inocenc, po papežu Inocencu XIII., ki si je prizadeval za izkoreninjenje korupcije. Najbolj priljubljeno papeško ime je Janez, saj ga je izbralo 21 papežev. Imena Peter se medtem zaradi spoštovanja do prvega papeža svetega apostola Petra ne uporablja.
