Vrh Vzhodnega partnerstva brez podpisa sporazuma s Kijevom; opozorilo Moskvi

Unija je potrdila, da njena ponudba Kijevu ostaja na mizi, obenem pa je Moskvo opozorila, da je njeno vmešavanje v odnose EU s tretjimi državami nesprejemljivo.

Osrednja pozornost veljala Ukrajini A v Vilniusu je osrednja pozornost veljala Ukrajini, ki je prejšnji teden pod pritiskom Moskve sporočila, da se zaenkrat odpoveduje podpisu pridružitvenega sporazuma z EU, ki ga v Bruslju opisujejo kot najbolj ambicioznega doslej. V Kijevu so obenem predlagali tristranske pogovore EU, Ukrajine in Rusije glede sporazuma.

EU ne bo pristala na ruski veto ali drugačno rusko vmešavanje v njene odnose s tretjimi državami, je ob koncu vrha dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Čas omejene suverenosti držav v Evropi je končan," je dodal in zavrnil tudi pobudo Kijeva o tristranskih posvetovanjih z Rusijo.

Da so posvetovanja v tem formatu za unijo nesprejemljiva, je zatrdila tudi tiskovna predstavnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Catherine Ashton Maja Kocijančič.

Van Rompuy pozval države, naj pozabijo "na kratkoročne pomisleke in pritiske od zunaj" Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je dejal, da nekatera dejanja Rusije v odnosu do nekdanjih sovjetskih republik niso v skladu s tem, kako bi morale stvari teči v Evropi. Obenem je izrazil upanje, da bo Ukrajina "prej ali slej" pripravljena na podpis sporazuma z unijo, ter poudaril, da je sporazum še vedno na mizi. Ukrajino in tudi druge države v regiji je pozval, naj pozabijo "na kratkoročne pomisleke in pritiske od zunaj".

Zelo kritična do oblasti v Kijevu je bila gostiteljica vrha, litovska predsednica Dalia Grybauskaite, ki je dejala, da "državo peljejo po poti, ki ne vodi nikamor".

V Bruslju prepričani, da sporazum Ukrajini prinaša številne koristi Ukrajinski predsednik Viktor Janukovič, ki se je sicer udeležil vrha v litovski prestolnici, je sporočil, da je njegova država še vedno pripravljena v bližnji prihodnosti skleniti sporazum z unijo, a pričakuje dodatne finančne spodbude. Konkretnih obljub glede slednjih pa na vrhu ni dobil. V Bruslju so prepričani, da sporazum Ukrajini prinaša številne koristi.

Odločitev ukrajinske vlade, da se začasno odpove podpisu sporazuma z EU, je sprožila proteste proevropske opozicije v Ukrajini, ki trajajo že več dni. Danes pa je na tisoče Ukrajincev sklenilo človeško verigo, s katero so želeli pokazati svojo povezanost z EU.

Moskva, ki nasprotuje tesnejšemu povezovanju nekdanjih sovjetskih republik z unijo, ne pritiska le na Ukrajino, ampak tudi na druge države. Vabi jih v lastno prostotrgovinsko območje, v katerem sta že Belorusija in Kazahstan, pridružila pa naj bi se mu tudi Armenija.

EU parafirala pridružitvena sporazuma z Moldavijo in Gruzijo Kljub temu je EU danes v Vilniusu parafirala pridružitvena sporazuma z Moldavijo in Gruzijo, ki naj bi ju podpisali prihodnje leto, ter sporazum o omilitvi vizumskega režima z Azerbajdžanom.

Moldavski premier Iurie Leanca je dejal, da sporazum predstavlja jasno pot naprej, ki bo njegovo državo nekega dne zagotovo pripeljala v EU. "Moldavija je evropska država, ki želi pripadati družini," je dejal.

Gruzijski predsednik Giorgi Margvelašvili pa je že v četrtek ob začetku vrha poudaril, da so Gruzijci Evropejci, a iz zgodovinskih in geopolitičnih razlogov niso mogli sodelovati v začetnih fazah evropske integracije.

Parafiranje omenjenih sporazumov po besedah Kocijančičeve dokazuje, da Vzhodno partnerstvo ni v krizi in ostaja zanimivo za vzhodne sosede.

Vrha Vzhodnega partnerstva se je udeležilo 14 predsednikov držav in 19 predsednikov vlad, med njimi je bila tudi predsednica slovenske vlade Alenka Bratušek. Naslednji vrh Vzhodnega partnerstva bo predvidoma v prvi polovici leta 2015 v Rigi v Latviji.