Volitve v Jordaniji zaznamovala nizka udeležba

Po uradnih podatkih naj bi sicer do 17. ure po srednjeevropskem času glasove oddalo dobrih 55 odstotkov od 2,2 milijona volilnih upravičencev, volitve pa so celo podaljšali za eno uro, saj so bile ob 17. uri po srednjeevropskem času, ko naj bi se volitve končale, pred volišči v Amanu in drugih mestih še vedno dolge vrste ljudi, zato so oblasti glasovanje podaljšale za eno uro. Opozicija trdi, da je med volitvami prišlo do nepravilnosti Muslimanska bratovščina - glavno opozicijsko gibanje, ki bojkotira volitve - izpodbija uradne podatke o volilni udeležbi in trdi, da je na volišča prišlo komaj 25 odstotkov volivcev. Ob nizki udeležbi je slišati tudi glasna opozorila tega islamističnega gibanja o vsesplošnih poneverbah.

"Naši opazovalci so zbrali podatke, ki jasno kažejo, da se je do poldneva volitev udeležilo manj kot 17 odstotkov volivcev," je povedal predstavnik Muslimanske bratovščine Zaki Bani Rašeid. "To je dokaz, kako obupno si želijo oblasti prikriti neuspeh teh volitev," je dodal. Islamistično gibanje tudi trdi, da se nepravilnosti dogajajo v vsej državi, med drugim omenja ponarejene volilne izkaznice in nedovoljeno poseganje v volilne skrinjice.

Bratovščina volitve bojkotira v znak protesta proti volilnemu sistemu, ki daje prednost kandidatom, zvestim režimu.

Vlada: Podatki o volilni udeležbi so točni Tiskovni predstavnik vlade Samih Majtah je za podatke o volilni udeležbi, ki jih je zbrala neodvisna volilna komisija, zatrdil, da so "točni".

Volitve kot zgodovinski preobrat Vlada je sicer tokratne volitve, prve po izbruhu arabske pomladi, označila za "zgodovinski preobrat" v procesu političnih reform, kralj Abdulah II. pa je obljubil, da bo država dobila prvo vlado, ki bo izvoljena v parlamentu. Toda glede na to, da bo kralj še naprej imenoval in odstavljal vlade, razpuščal parlament in nastavljal sodnike, volivci od volitev ne pričakujejo večjih sprememb.

"Parlament ne bo imel politične teže" V Jordaniji se razrašča nezadovoljstvo tudi nad zastalim mirovnim procesom med Izraelci in Palestinci, zaradi česar opozicija od oblasti zahteva odpoved leta 1994 sklenjeni mirovni pogodbi z Izraelom. Več kot polovica od dobrih 6,5 milijona prebivalcev je Palestincev, ki so v kraljevino pobegnili po šestdnevni bližnjevzhodni vojni 1967.

"Prihajajoče volitve bodo le še doprinesle k problemom, namesto da bi jih rešile, še posebej spričo bojkota. Dobili bomo parlament, ki ne bo imel politične teže," je razmere za AFP ocenil analitik Orajb Rintavi, ki v Amanu vodi Center za politične študije Al Kuds.