SiolNET. Novice Svet
1,33

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Prvi rezultati kažejo na poraz Dodika

1,33

termometer

Milorad Dodik | Dosedanji srbski član predsedstva BiH in predsednik SNSD Milorad Dodik izgublja v tekmi za predsednika entitete Republike Srbske. | Foto: Reuters
Dosedanji srbski član predsedstva BiH in predsednik SNSD Milorad Dodik izgublja v tekmi za predsednika entitete Republike Srbske. Foto: Reuters

Po zaprtju volišč na splošnih volitvah v Bosni in Hercegovini prvi izidi, ki so jih objavile stranke, kažejo, da za bošnjaškega člana predsedstva BiH vodi kandidat združene bošnjaške opozicije Denis Bečirović, za hrvaškega člana predsedstva pa dosedanji član predsedstva BiH iz vrst Hrvatov Željo Komšić. Volilna udeležba je bila 50-odstotna.

Po zadnjih informacijah, ki so prišle iz štaba največje bošnjaške stranke SDA, je bilo doslej preštetih 29,45 odstotka oziroma 246.666 glasov. Bećirović je prejel 82.389 glasov, njegov največji tekmec in dosedanji član predsedstva BiH iz vrst Bošnjakov Bakir Izetbegović pa 70.803 glasove. Tretjeuvrščeni Mirsad Hadžikadić iz koalicije Država je prejel 6224 glasov.

Željko Komšić iz Demokratske fronte, ki ga Hrvati ne sprejemajo kot svojega legitimnega predstavnika, vodi pred drugouvrščeno Borjano Krišto. Slednjo podpirajo vse hrvaške stranke v BiH, za Komšićem pa zaostaja približno 15.000 tisoč glasov. Komšić je dobil 51.431 glasov, Borjana Krišto pa 35.819.

Med kandidati za srbskega člana predsedstva BiH vodi sedanja predsednica Republike Srbske in članica največje stranke bosanskih Srbov SNSD Željka Cvijanović. Iz SNSD so, sicer na razmeroma majhnem vzorcu, objavili, da ima njihova kandidatka dvakrat več glasov od njenega glavnega protikandidata, predsednika SDS Mirka Šarovića.

Po besedah generalnega sekretarja opozicijske stranke PDP Igorja Crnadaka pa dosedanji srbski član predsedstva BiH in predsednik SNSD Milorad Dodik izgublja v tekmi za predsednika entitete Republike Srbske. Tega naj bi glede na število doslej preštetih glasov prehitela njegova največja tekmica Jelena Trivić, kandidatka opozicijskih srbskih strank v Republiki Srbski.

Celovitejše podatke o volilnih rezultatih - prve delne -, ki jih bo sporočila državna volilna komisija, je pričakovati okoli polnoči. Na prvi novinarski konferenci po zaprtju volišč je danes zvečer sporočila le, da je bila volilna udeležba 50-odstotna.

Volitve v znamenju incidentov in nepravilnosti

Volišča so se zaprla ob 19. uri, na voliščih pa so zabeležili več incidentov, nepravilnosti in celo poskus resne volilne prevare. Volitve je sicer nadziralo okoli 60 tisoč opazovalcev, med njimi skoraj štiri tisoč mednarodnih. "Skupno se je odzvalo 1.164.261 ali 35 odstotkov volivcev," je o volilni udeležbi do 15. ure povedal predsednik državne volilne komisije (CIK) Suad Arnautović. Udeležba je bila sicer različna po entitetah.

Volitve v BiH | Foto: Reuters Foto: Reuters Na voliščih je prišlo do manjših zamud, eno od volišč v Sarajevu pa so odprli skoraj uro kasneje, ker je predsednik volilnega odbora zaspal, je poročal sarajevski portal Klix.ba. Prebudila ga je policija, ki so jo poslali na njegov naslov.

Tudi poskus volilne prevare

Mediji v BiH so čez dan poročali o več nepravilnostih in celo fizičnih obračunavanjih na voliščih. V vasi Hozići pri Bosanskem Novem pa je bil potrjen tudi eden od resnejših poskusov volilne prevare. Tja je nekdo prinesel 350 predhodno izpolnjenih glasovnic za vse ravni oblasti, zaradi česar so razrešili volilni odbor. Na podlagi odločitve glavnega tožilca BiH Milanka Kajganića so aretirali pet članov odbora.

Dvakrat so zaradi nepravilnosti začasno zaprli volišče v Livnu, potem ko sta podpredsednik volilnega odbora in neka ženska zagrozila, da bosta z volišča odnesla glasovnice. V Veliki Kladuši je na enem od volišč prišlo do fizičnega napada na člana volilnega odbora, v Doboju pa do napada na mednarodnega opazovalca, je poročala televizija N1.

Napad na mednarodnega opazovalca, ki se je zgodil med njegovim fotografiranjem volivcev, je komentiral tudi Arnautović. Dejal je, da je opazovalca napadel eden od volivcev, ki ni hotel, da bi ga ta fotografiral.

Začasno so zaprli tudi eno od volišč v Sarajevu, potem ko je ob vhodu na volišče za posledicami epileptičnega napada umrla 81-letna ženska, je poročal časnik Dnevni avaz. To volišče bo zato odprto dve uri dlje, je sporočil Arnautović.

Med volilnimi upravičenci tudi pokojnik, ki je umrl pred 40 leti

Na redakcijo Dnevnega avaza se je zaradi nepravilnosti na volišču obrnil volivec iz Tuzle Dražen Jurišić. Ta je na volišču opazil, da je na seznamu volilnih upravičencev njegov pokojni ded, ki je umrl pred 40 leti, opazil pa je tudi imeni svoje tete in babice, ki sta umrli pred več kot 12 leti. "Predsednica komisije je vpila, da ne morejo ničesar storiti in da so dobili takšne papirje. Pa to ni bil primer samo pri meni, še štirje ljudje, ki so prišli, so doživeli isto," je za časnik povedal Jurišić.

V vasi Čengić so po poročanju tamkajšnjih medijev opazili še eno zanimivost. Nekateri prebivalci vasi, ki so do volitev še dobro videli, so na volišče prišli v spremstvu vodnikov. Vsa potrdila, da so čez noč "oslepeli", je po poročanju lokalne televizije BN TV podpisala direktorica zdravstvenega doma v Bijeljini in članica stranke SNSD Danijela Đukin.

Kot so ugotovili po dodatnem preverjanju, je potrdila zdravnice tik pred volitvami dobilo 80 oseb, glasovanje pa so zato za dve uri prekinili.

Volivci so na današnjih volitvah izbirali tri člane predsedstva BiH, poslance spodnjega doma parlamenta BiH, spodnjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške entitete Federacije BiH, parlamenta Republike Srbske, predsednika in dva podpredsednika slednje ter člane skupščin desetih kantonov federacije.

Za te položaje je kandiralo več kot 7.200 kandidatov iz 90 političnih strank in 38 strankarskih koalicij ter 17 neodvisnih kandidatov.

Schmidt uvedel spremembe volilnega zakona

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt je kmalu po zaprtju volišč sporočil, da je uvedel spremembe volilnega zakona. Državljanom je v javnem pismu pojasnil, da je sprejel odločitve, "ki bodo zagotovile, da bo njihov glas upoštevan in da bo spoštovana njihova demokratična volja".

Cilj ukrepov je "izboljšanje delovanja Federacije BiH in zagotovitev pravočasne implementacije rezultata volitev", je sporočil po poročanju portala regionalne televizije N1 BiH.

"Vi ste z demokratičnim glasovanjem pokazali svojo odgovornost, zdaj mora biti vaša volja spoštovana - slediti mora hitro oblikovanje vlade, parlamentov in pravosodnih institucij, ki se morajo takoj spoprijeti s številnimi resnimi problemi, da bi BiH lahko napredovala na poti k statusu kandidatke za članstvo v EU," je v pismu volivcem sporočil Schmidt.

Pojasnil je, da se je v minulih mesecih o teh ukrepih pogovarjal z mnogimi političnimi voditelji, akademiki in predstavniki civilnodružbenih organizacij ter predstavniki mednarodne skupnosti. "Različne politične stranke so predstavile svoje predloge, kako izboljšati delovanje države in Federacije BiH," je dejal in izrazil obžalovanje, da domači voditelji niso dosegli sporazuma o teh vprašanjih, zato je odločitev o spremembah sprejel sam.

Pojasnil je, da je s spremembami uvedel mehanizme za deblokado in stroge roke, s čemer bo zagotovil delovanje Federacije BiH. Mnogo postopkov pa je poenostavil.

"Po današnjih odločitvah nobena politična stranka in noben izbrani politični predstavnik ne bo več mogel imeti federacije za talca," je pojasnil visoki predstavnik in poudaril, da je v ustavo BiH vnesel tudi zahtevo za obvezno sodelovanje, "kar je osnova za napredek vseh".

Schmidt je povečal tudi število predstavnikov v domu narodov parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete BiH, s čimer je po lastnih navedbah omogočil razporeditev mandatov tako, "da je popravil preveliko zastopanost vsakega od treh konstitutivnih narodov v nekaterih kantonih. Poleg tega so zdaj v domu narodov prvič zastopani tudi drugi narodi iz vseh kantonov.

Cilj teh odločitev je po Schmidtovih besedah ta, da po volitvah prepreči paralizo Federacije BiH. "Zato te odločitve sprejemam danes," je poudaril.

Schmidt je vsebinske spremembe volilne zakonodaje hotel sprejeti že julija, a je od njih odstopil. Takrat je v medijih zaokrožil neuradni dokument, ki naj bi med drugim vseboval uvedbo triodstotnega volilnega praga za izvolitev predstavnikov v dom narodov parlamenta Federacije BiH. Ali je Schmidt s tokratnimi spremembami uvedel triodstotni volilni prag, iz pisma ni jasno.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin