Petek, 13. 6. 2025, 9.25
12 ur, 31 minut
Vojna v zraku: izraelski napadi, iranski droni, svet na robu nove krize
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,57
V zgodnjih urah 13. junija 2025 je izraelsko vojno letalstvo sprožilo obsežno operacijo z oznako Vzhajajoči lev, usmerjeno proti iranskim jedrskim objektom in vojaškim ciljem.
Izraelska vojska je v petek z obsežno operacijo Vzhajajoči lev zadela ključne iranske jedrske in vojaške cilje. Med cilji obsežnega napada okoli dvesto izraelskih bojnih letal so bili tudi ključni iranski poveljniki in vidni jedrski znanstveniki, ki so v napadih izgubili življenje. Iran je odgovoril z več kot sto droni in napovedal povračilo. Mednarodna skupnost svari pred nevarnostjo širšega spopada. ZDA, ki uradno niso sodelovale, so bile o operaciji obveščene. EU in OZN pozivata k umiritvi, Kitajska in Rusija sta napad obsodili. Cene nafte so poskočile, Iran je zaprl zračni prostor, prebivalci bežijo v zaklonišča. Po oceni varnostnega strokovnjaka dr. Damirja Črnčeca gre za udarec v srce in glavo radikalnega režima. Svet bo v prihodnjih dneh spremljal, ali se bo uresničila iranska grožnja povračila – in ali bo mednarodnim prizadevanjem uspelo preprečiti zdrs v vojno.
V zgodnjih jutranjih urah 13. junija 2025 je izraelsko vojno letalstvo sprožilo obsežno operacijo z oznako Vzhajajoči lev, usmerjeno proti iranskim jedrskim in vojaškim ciljem. Po poročanju izraelskih virov je v napadu sodelovalo okoli dvesto bojnih letal, ki so izvedla prek sto posameznih napadov na ključne iranske lokacije, vključno z glavnimi objekti v Natanzu, Teheranu, Khondabu, Khorramabadu in na drugih strateških območjih.
Operacija je poleg zračnih napadov vključevala tudi elemente kibernetskega in tajnega delovanja. Izraelska obveščevalna služba Mossad naj bi sočasno izvajala sabotaže znotraj Irana, da bi onesposobila strateška raketna oporišča in iranski sistem zračne obrambe. Po poročanju tujih medijev je Izrael v napadu uporabil kombinacijo natančnih zračnih udarov s pomočjo lovskih bombnikov F-15I in F-35, ki so ciljali utrjene jedrske objekte. Poleg tega so potekale ciljane likvidacije iranskih vojaških voditeljev in znanstvenikov.
Prvi odzivi iz Teherana in Iranski protiukrepi
Iranski vrh je na napad odgovoril z jezno retoriko in prvimi povračilnimi potezami. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v izjavi napad obsodil kot "zločin, ki ga je sionistični režim zagrešil s svojimi satanskimi, s krvjo omadeževanimi rokami". Opozoril je, da si je Izrael s tem "pripravil grenko in bolečo usodo, ki ga nedvomno čaka". "To hudodelstvo ne bo ostalo nekaznovano – mogočna roka oboroženih sil Islamske republike jim ne bo pustila miru," je dejal Hamenej in obljubil "ostro kazen" za Izrael. Iranski vrhovni varnostni svet se je sestal na izrednem zasedanju in sporočil, da Iran "uradno vstopa v stanje oboroženega spopada z režimom okupatorja Jeruzalema".
Iranski viri so sporočili, da je v izraelskem napadu umrl general Hossein Salami, poveljnik IRGC. Salami je veljal za enega najmočnejših ljudi v Iranu in tesnega sodelavca vrhovnega voditelja.
Revolucionarna garda (IRGC) je v svojem sporočilu za javnost sporočila, da bo maščevala smrt svojih voditeljev. Med drugim piše, da "sionistični režim ne bo spal mirno; za prelito kri generalov Salamija, Rašida in drugih mu bomo zadali boleče udarce". Garde so pozvale vse pripadnike svojih enot in povezane milice v regiji, naj se pripravijo na "širok nabor povračilnih operacij". Že nekaj ur po izraelskem napadu so iz Teherana začela prihajati poročila o prvih iranskih akcijah: Iran je v petek dopoldne proti izraelskemu ozemlju izstrelil več kot sto brezpilotnih letalnikov (dronov). Izraelski vojaški tiskovni predstavnik brigadir Effie Defrin je potrdil, da je Iran proti Izraelu "v znak povračila izstrelil okoli sto dronov", ki pa naj bi jih v veliki meri prestregla izraelska zračna obramba. Kljub temu je opozoril, da je vojaška situacija zelo napeta in da izraelske sile pričakujejo nadaljnje napade z iranske strani v naslednjih urah in dneh.
Pirc Musar in Golob: rešitev je diplomacija
Pogajanja o iranskem jedrskem programu so bila v ponovnem zagonu in so dajala upanje o dogovoru, ki bi bil pomemben ne samo za regijo, ampak za celotno mednarodno skupnost. Izraelski napadi so tem pogajanjem naredile morda nepopravljivo škodo.
Obe strani pozivava, da se vzdržita nadaljnjih korakov, ki bi vodili k stopnjevanju konflikta in morebitni vojni. Samo pogajanja in diplomacija lahko pripeljeta do miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki je temeljnega pomena za stabilnost celotnih mednarodnih odnosov."
Mednarodne reakcije: svarila, obsodbe in skrb pred širšo vojno
Izraelski napad je v mednarodni skupnosti sprožil val zaskrbljenosti.
- EU in ključne evropske države so napad pospremile s pozivi k umiritvi razmer in obsodile morebitne civilne žrtve. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je opozoril, da regija drsi proti odprti vojni.
- V Združenih narodih je generalni sekretar Antonio Guterres posvaril pred nadaljnjo eskalacijo in pozval k pogajanjem. Podobno svarilo so izdale tudi nekatere azijske države.
- Arabski svet je odziv razdelil. Savdska Arabija, Katar, Egipt in druge arabske države so obsodile izraelski napad, a hkrati pozivajo Iran, naj se vzdrži stopnjevanja konflikta. Nasprotno so Sirija, Irak in Libanon (prek Hezbolaha) napovedali ostrejši odziv in podprli Iran.
- Kitajska je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi izraelskega napada ter poudarila pomen spoštovanja iranske suverenosti in mednarodnega prava.
- Rusija pa je napad označila za nepremišljeno in nezakonito dejanje, ki krši listino Združenih narodov, ter Teheran pozvala k preudarnemu ravnanju, da bi preprečil dodatno vpletanje zunanjih sil v regijo.
Večina držav zato zdaj poziva k zadržanosti – a ob tem je vse bolj očitno, da je na Bližnjem vzhodu odprto vprašanje, ali bo to dovolj za zajezitev drsenja v širši konflikt.
Geopolitični vpliv in posledice
Napad Izraela na Iran je že sprožil diplomatski potres. Teheran je že napovedal pospešitev bogatenja urana, kar po oceni analitikov povečuje nevarnost, da se Iran dokončno odloči za razvoj jedrskega orožja.
Dogodek premeša tudi razmerja moči na Bližnjem vzhodu. Arabske zalivske države, ki same vidijo Iran kot grožnjo, kljub uradnim obsodbam verjetno tiho pozdravljajo začasno ohromitev iranskega jedrskega programa. A pri tem morajo pomirjati domačo javnost, kar lahko začasno ustavi proces normalizacije odnosov z Izraelom. Iran bo po drugi strani iskal oporo pri Rusiji, Kitajski in širšem muslimanskem svetu, poročajo tuji mediji. Glede na javno objavo Črnčeca gre v tem trenutku tudi za nadaljevanje vojne, ki je po njegovem mnenju začela že z napadom Hamasa 7. oktobra 2023. Kot opozarja, je Izrael v tem času "izbrisal Hamas, oslabel Hezbolah, izvedel omejene napade na Iran in degradiral sposobnosti Hutijev", pri čemer nocojšnji udarec pomeni "udarec v srce in glavo radikalnega teokratskega režima".
Hormuška ožina
Neposreden gospodarski učinek se že pozna na naftnih trgih – cena surove nafte je po napadu poskočila za več kot devet odstotkov. Če bi konflikt ogrozil Hormuško ožino, bi to še dodatno spodbudilo inflacijo. Krepi se tudi povpraševanje po orožju: Izrael bo iskal dodatno ameriško pomoč, Iran pa moderno oborožitev pri Rusiji in Kitajski. Posredno to lahko vpliva tudi na druge konflikte, vključno z vojno v Ukrajini, poročajo analitiki.
Širše gledano je operacija Vzhajajoči lev zasenčila druga globalna žarišča. Če se bo Izraelu uspelo izogniti hujšemu iranskemu povračilu, bo vojaško in diplomatsko okrepil svoj položaj. Če pa bo konflikt ušel izpod nadzora, grozijo Izraelu dolgotrajna vojna in mednarodne kritike. ZDA, ki uradno niso sodelovale v napadu, se znajdejo v neprijetnem položaju: del administracije naj bi operacijo videl kot priložnost, drugi pa kot tveganje, ki ZDA potiska v novo krizno žarišče.
Kako svet vidi operacijo?
Medijska analiza po svetu operacijo Vzhajajoči lev označuje kot brezprecedenčno. BBC in CNN poudarjata, da je šlo za prvi tako globok in obsežen napad izraelske vojske na iransko ozemlje, večji celo od napada na iraški reaktor Osirak leta 1981. Fox News ga opisuje kot "prelomnico", Le Monde kot stopnjevanje brez primere, Spiegel pa kot "šokanten udarec" iranskemu jedrskemu in vojaškemu vrhu. Izraelski mediji slavijo vojaški uspeh, iranski pa dogodek prikazujejo kot teroristični napad in klic k enotnosti proti Izraelu.
Možnosti iranskega povračila: kako in kdaj bo udaril Iran?
Ključno vprašanje po izraelskem napadu je, kako in v kakšnem obsegu bo Iran odgovoril. Neposreden raketni in dronski napad se po mnenju analitikov zdi skoraj neizbežen – Teheran je že izstrelil več kot sto dronov, izraelska obramba pa pričakuje nadaljevanje napadov. Iran ima na stotine balističnih raket, cilji pa bi lahko bili izraelski infrastrukturni in vojaški objekti. Možni so tudi napadi prek zaveznikov: Hezbolah bi lahko obstreljeval severni Izrael, iranske milice v Iraku in Siriji pa ameriške ali izraelske tarče. Hutijevci v Jemnu utegnejo napasti Izrael ali zalivske države, poročajo tuji mediji.
Iran bo po mnenju analitikov skušal zadati boleč, a premišljen udarec, da bi se izognil popolni eskalaciji. "Iran skoraj zagotovo čuti eksistencialno ogroženost in bo udaril nazaj – vprašanje je le kdaj in kako močno," opozarja Atlantic Council.
Zračni prostori zaprti, prebivalci v zakloniščih
Kot takojšnji varnostni ukrep je Iran zaprl svoj zračni prostor za vse komercialne polete do nadaljnjega. Zračni prostor je preventivno zaprl tudi sosednji Irak (iranske rakete bi lahko letele prek njegovega ozemlja), medtem ko je Jordanija prenehala sprejemati prelete mednarodnih letal prek svojega ozemlja. Letalske povezave v Iran in iz njega so tako obstale; globalni letalski prevozniki so začeli preusmerjati ali odpovedovati lete na območju od Sredozemlja do Perzijskega zaliva, poročajo tuji mediji. V Iranu so oblasti prebivalstvu svetovale, naj se pripravi na morebitne dodatne sovražnikove napade – v Teheranu in drugih mestih so v strahu pred nadaljnjimi izraelskimi udari mnogi prebivalci čez noč poiskali zaklonišča, prav tako so se pojavile vrste pred bencinskimi črpalkami in trgovinami, saj se ljudje pripravljajo na krizne razmere, poročajo tuji mediji.
Jedrski objekt v Natancu, Iran
Izrael izbrisal iranski vojaški in znanstveni vrh
Operacija je imela usodne posledice za vrh iranskega vojaškega in znanstvenega kadra. Po do zdaj znanih in potrjenih podatkih so bili v napadih ubiti nekateri najvplivnejši ljudje v iranskem varnostnem in jedrskem aparatu. Iranski viri so sporočili, da je v izraelskem napadu umrl general Hossein Salami, poveljnik IRGC. Salami je veljal za enega najmočnejših ljudi v Iranu in tesnega sodelavca vrhovnega voditelja. Poleg njega sta bila po poročanju državne televizije IRINN ubita še general Mohammad Bagheri, načelnik generalštaba iranskih oboroženih sil, ter general Gholam Ali Rašid, visoki poveljnik IRGC, ki je vodil t. i. iransko Štabno poveljstvo za izredne razmere. Iransko obrambno ministrstvo je potrdilo tudi smrt Ali Šamhanija, nekdanjega dolgoletnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost in svetovalca vrhovnega vodje, ki je bil pomembna figura varnostnega establišmenta. Z enim zamahom je tako Iran ostal brez več ključnih vojaških poveljnikov – analitiki poudarjajo, da je odstranitev Salamija in Bagherija ekvivalentna "odstranitvi načelnika generalštaba in poveljnika elitne garde hkrati", kar je za katerikoli režim izjemen udarec.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je po napadih na Iran po telefonu pogovarjal z več svetovnimi voditelji, med drugim Nemčije in Francije, so danes sporočili iz njegovega urada. Dodali so, da načrtuje tudi pogovore s predsednikoma ZDA in Rusije. Medtem se po izraelskih napadih na Iran usklajujejo tudi Berlin, Pariz in London.
Kot so zapisali v izjavi Netanjahujevega urada, se je izraelski premier od četrtka zvečer po telefonu pogovarjal z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem, indijskim premierjem Narendro Modijem in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
Pozneje pa naj bi se danes pogovarjal še s predsednikoma ZDA in Rusije, Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom.
Merz je na omrežju X potrdil, da ga je izraelski premier danes zjutraj po telefonu obvestil o vojaških operacijah proti Iranu in njihovih ciljih.
Kancler je pri tem poudaril, da ima Izrael pravico do samoobrambe, obe strani pa pozval, naj se vzdržita korakov, ki bi lahko vodili k nadaljnji eskalaciji in destabilizaciji celotne regije. Dodal je še, da se Berlin tesno usklajuje s partnerskimi državami - Francijo, Veliko Britanijo in ZDA.
Tudi v Elizejski palači so potrdili pogovor Macrona z Netanjahujem. Macron je sicer na omrežju X pred tem zapisal, da ima Izrael pravico do samoobrambe, ob tem pa pozval k "maksimalni zadržanosti" vseh strani, da bi se izognili ogrožanju stabilnosti v regiji. Kot je dodal, je sklical sejo sveta za nacionalno varnost.
Po besedah tiskovnega predstavnika nemške vlade Stefana Korneliusa naj bi se Merz, Macron in britanski premier Keir Starmer danes po telefonu pogovarjali o izraelskih napadih na Iran.
