Petek, 23. 12. 2022, 9.54
1 leto, 4 mesece
Vojna v Ukrajini sprožila tudi eksodus Rusov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,87
10
Če je verjeti anketam javnega mnenja, Putin ves čas t. i. posebne vojaške operacije doma ohranja priljubljenost.
Vojna v Ukrajini ni sprožila zgolj begunskega vala tamkajšnjih prebivalcev, ampak je posredno zaradi sankcij, recesije, delne mobilizacije in omejevanja političnih svoboščin sprožila tudi eksodus Rusov. "Najhujša nevarnost za Rusijo je Vladimir Putin," ob prelomu leta stanje v Rusiji za STA komentira nekdanji dopisnik iz Moskve Branko Soban.
Evropska unija je na predvečer ruske invazije na Ukrajino konec februarja sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatističnih republik Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Deset mesecev pozneje so članice Unije sklenile dogovor o že devetem svežnju sankcij, krvava vojna pa se medtem nadaljuje.
EU se je v politiki sankcij pridružila večina preostalih evropskih držav, ZDA, Japonska, Južna Koreja, Avstralija in Nova Zelandija, ne pa tudi preostanek sveta. Ekonomski velesili Kitajska in Indija sta zavzeli nevtralno držo glede konflikta v Ukrajini, kar je ublažilo sicer hud padec ruskega gospodarstva. To je v kratkem času izkusilo tako odliv tujega in domačega kapitala kot tudi odliv ljudi, ki so v strahu pred recesijo množično zapuščali državo.
Delna mobilizacija
Še en eksodus je Rusija izkusila ob napovedi delne mobilizacije. V dneh po ukazu ruskega predsednika Vladimirja Putina o mobilizaciji so bili razprodani poleti iz Rusije, na mejnih prehodih pa so nastajali zastoji. Skupno je po nekaterih ocenah letos Rusijo zapustilo do milijon ljudi, kar pa ni zatreslo stolčka Vladimirja Putina, tako kot ga niso zatresli niti občasni manjši protestni shodi.
Kot je za STA dejal nekdanji dopisnik iz Moskve in publicist Branko Soban, so Rusi z množičnim zapuščanjem države oblastem dali vedeti, da to ni njihova vojna.
Moskovske oblasti niso posredovale, da bi na kakršenkoli način poskušale omejiti ali ustaviti eksodus, v katerem Rusija, kot pojasnjuje Soban, izgublja svoje najbolje izobražene in najperspektivnejše kadre. "Kdor se ne strinja s Putinovo politiko, je razglašen za izdajalca," je stališče Kremlja na kratko ubesedil Soban.
"Rusija kupuje socialni mir s pogodbami"
Rusija se je v krepitvi oboroženih sil, in sicer ne prvič, zanesla na svoje manjšine z vzhoda države, s čimer so zmanjšali pritisk na premožnejše in politično vplivnejše prebivalce mest, kot sta Moskva ali Sankt Peterburg. V tem pogledu so ruske oblasti za zdaj uspešne v pomirjanju napetosti v družbi, gospodarske sankcije Zahoda pa prav tako niso dosegle želenega učinka destabilizacije Kremlja.
Ukrajinski sociolog Volodimir Iščenko Putinove uspehe na tem področju pripisuje politiki vojaškega keynezianizma. Kot je pojasnil v prispevku za Al Jazeero oktobra letos, Rusija kupuje socialni mir s pogodbami, ki mobiliziranim in njihovim družinam omogočajo zaslužke, ti pa večkrat presegajo plače navadnih ruskih delavcev.
Če je verjeti anketam javnega mnenja, Putin ves čas t. i. posebne vojaške operacije doma ohranja priljubljenost. Glede rezultatov teh anket Soban sicer opozarja na pojav t. i. prisilnega konsenza, ki ga Rusi izkazujejo, ko so soočeni z vprašanjem, ali podpirajo politiko vladajočih. "Če vas v diktaturi nekdo vpraša po telefonu, ali podpirate voditelja, boste zelo dobro premislili, kakšen bo odgovor," dodaja Soban, ki pa vseeno priznava, da obstaja del populacije, ki sledi Putinu. Razlogi za to so različni, a kot poudarja, je številnim navadnim Rusom všeč, da je Rusija spet tako ali drugače vplivna država.
"Zadnji otoki neodvisnega novinarstva v Rusiji"
K priljubljenosti vladajočih sta nedvomno pripomogla tudi nadzor Kremlja nad mediji in pomanjkanje resne opozicije v državi. Veliko novinarjev in opozicijskih aktivistov je državo letos zapustilo, ruska duma pa je sprejela stroge zakone v zvezi s poročanjem o vojni.
Pod težo represije so klonili opozicijski mediji radio Eho Moskve, televizija Dožd, časnik Nova Gazeta in preostali, ki so morali začasno prenehati ustvarjati vsebine oziroma so morali najti nove načine, kako se izogniti cenzuri, nekateri tudi z odhodom iz države.
Kot pojasnjuje Soban, so v času Putinove vladavine izginili še "zadnji otoki neodvisnega novinarstva v Rusiji". Po njegovem mnenju ima opozicija v Rusiji samo tri možnosti: "odhod v tujino, zapor ali pa smrt".
Moskva je državljane že kmalu po začetku ruske invazije na Ukrajino dodatno izolirala s prepovedjo delovanja družbenih omrežij Instagram in Facebook, ki jima očita izvajanje ekstremističnih dejavnosti in dopuščanje "rusofobije". Od marca so se zato številni Rusi zatekli k aplikacijam za vzpostavitev navideznih zasebnih omrežij oz. VPN, da bi še naprej lahko uporabljali omenjena družbena omrežja.
Brez sprememb na volitvah
Na izidih septembrskih regionalnih in lokalnih volitev tudi ni bilo videti pretiranega nasprotovanja oblastem. Stranka Enotna Rusija, ki jo podpira Kremelj, vodi pa jo nekdanji ruski predsednik in Putinov zaveznik Dmitrij Medvedjev, je ohranila večino v večini regionalnih in mestnih organov. Redki predstavniki opozicije so že pred volitvami opozarjali, da volitve še nikdar niso bile tako nesvobodne kot tokrat.
Soban kljub vsemu opaža, da je vojna v Ukrajini povzročila razkol znotraj ruskih elit, češ da se vsi ne strinjajo več s Putinovo politiko. Čeprav sankcije kratkoročno niso privedle do spora med oligarhi in Kremljem, pa globljega razkola na tej relaciji v prihodnje ni mogoče izključiti. "Zaradi te vojne je Putin postal zelo ranljiv," dodaja Soban.
10