Sreda, 20. 11. 2024, 11.57
22 minut
Vojna v Ukrajini
Vodja ruske zunanje obveščevalne službe: Ne bodo ostali nekaznovani
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,95
Ruski diplomati so opozorili, da je kriza zdaj primerljiva s kubansko raketno krizo, ko sta se velesili najbolj približali jedrski vojni.
Združene države Amerike so zaradi grožnje začasno zaprle svoje veleposlaništvo v Kijevu. Kot so navedli Američani, so prejeli "konkretne informacije o morebitnem zračnem napadu 20. novembra". Iz Kremlja so medtem sporočili, da posebna varna linija za komunikacijo med ruskim in ameriškim predsednikom ne deluje.
14.13 Kremelj: Zamrznitve vojne ne bo!
11.54 V Kijevu zaprli še grško in špansko veleposlaništvo
11.40 Rusija zavrača vpletenost v okvaro telekomunikacijskih kablov
11.00 Rusija obtožila ZDA, da podaljšuje vojno v Ukrajini
9.30 Rusija: Ne bodo ostali nekaznovani
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
14.13 Kremelj: Zamrznitve vojne ne bo!
Poleg obtožb, da Washington dela vse, kar je v njegovi moči, da bi podaljšal vojno v Ukrajini, je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov prav tako zavrnil špekulacije o morebitni zamrznitvi vojne med Rusijo in Ukrajino, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Predsednik (Vladimir Putin) je že povedal, da zamrznitev tega konflikta za nas ne pride v poštev," je dodal.
11.54 V Kijevu zaprli še grško in špansko veleposlaništvo
Grško in špansko veleposlaništvo v Kijevu so danes zaprli za javnost, potem ko so se v ukrajinski prestolnici ponoči večkrat sprožile sirene za zračni napad.
Iz grškega veleposlaništva so sporočili, da so se za to odločili iz "varnostnih razlogov". Odločitev Grčije in Španije, članic Nata, da zapreta svoji veleposlaništvi je sledila opozorilu ZDA, da so prejele informacije o možnem obsežnem ruskem zračnem napadu na Kijev.
Zvoke brezpilotnih letalnikov in aktivirano zračno obrambo so ponoči slišali po vsej prwstolnici, vključno s središčem mesta, še poroča ekipa CNN iz Kijeva.
11.40 Rusija zavrača vpletenost v okvaro telekomunikacijskih kablov
Rusija je danes izjave, da bi lahko stala za škodo, ki je v preteklih dneh nastala na dveh podmorskih telekomunikacijskih kablih v Baltskem morju, označila za absurdne. Finska, Švedska in Nemčija so že sprožile preiskavo škode na kablih, pri čemer v Berlinu sumijo, da gre za sabotažo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Povsem absurdno je, da se za vse brez kakršne koli podlage obtožuje Rusijo. To je smešno v kontekstu pomanjkanja kakršnegakoli odziva na sabotažne dejavnosti Ukrajine v Baltskem morju," je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V Baltskem morju sta bila v zadnjih dneh poškodovana dva podmorska telekomunikacijska kabla. Finski omrežni operater Cinia je v ponedeljek sporočil, da je bil kabel C-Lion1, ki povezuje Finsko in Nemčijo, iz neznanih razlogov pretrgan. Po navedbah operaterja je to verjetno storila zunanja sila.
Švedski minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin je nato v torek sporočil, da je bil poškodovan tudi kabel, ki povezuje Švedsko in Litvo. Ta je v okvari od nedelje.
Finska, Nemčija in Švedska so že sprožile preiskavo, ali gre za sabotažo. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je v torek izrazil sum, da gre za sabotažo.
"Nihče ne verjame, da so bili ti kabli po naključju pretrgani. Moramo domnevati (...), da je šlo za sabotažo," je dejal in dodal, da bo morala Nemčija pozornost nameniti zaščiti infrastrukture v luči vse večjih napetosti z Rusijo.
11.00 Rusija obtožila ZDA, da podaljšuje vojno v Ukrajini
Washington dela vse, kar je v njegovi moči, da bi podaljšal vojno v Ukrajini, je danes izjavil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. ZDA so namreč v zadnjih dneh Ukrajini odobrile uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju, kmalu pa ji nameravajo dobaviti tudi protipehotne mine.
"Če pogledate trende odhajajoče ameriške administracije, je ta popolnoma zavezana nadaljevanju vojne v Ukrajini in za to dela vse, kar je v njeni moči," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP na novinarski konferenci povedal Peskov.
Predsednik ZDA Joe Biden si namreč v zadnjih dveh mesecih svojega mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Donald Trump. V nedeljo je tako odobril uporabo orožja dolgega dosega atacms na ruskem ozemlju, pozneje pa je odobril še dobavo protipehotnih min, je v torek povedal ameriški predstavnik in dodal, da bodo te dobavili kmalu.
Washington je od Kijeva prejel zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu. Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni. V okviru ottawske konvencije je sicer prepovedana uporaba, proizvodnja in prenos min.
9.30 Rusija: Ne bodo ostali nekaznovani
8.20 Kremelj: Posebna telefonska linija z ZDA trenutno ne deluje
Posebna telefonska linija, ki je namenjena umirjanju krize med ZDA in Rusijo, trenutno ne deluje, so sporočili iz Kremlja. Napetosti so se še dodatno povečale, potem ko je Rusija v torek sporočila, da je spremenila jedrski načrt. Zadnja poteza Kremlja pa velja kot odgovor na Bidnovo odločitev, da je dal zeleno luč Ukrajini za uporabo ameriških raket za napad globoko v Rusiji. Ukrajina je v torek na rusko ozemlje izstrelila šest raket ATACMS.
"Vročo linijo" med ZDA in Rusijo so vzpostavili leta 1963, da bi zmanjšali napačne predstave, ki so spodbudile kubansko raketno krizo leta 1962. "Imamo posebno varno linijo za komunikacijo med obema predsednikoma, ruskim in ameriškim. Še več, na voljo je tudi videokomunikacija," je za državno tiskovno agencijo TASS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Na vprašanje, ali je ta kanal trenutno v uporabi, je odločno odgovoril: "Ne."
7.05 ZDA zaradi grožnje o napadu zaprle veleposlaništvo v Kijevu
"Veleposlaništvo bo zaprto iz previdnostnih razlogov, uslužbencem pa je bilo naročeno, naj se evakuirajo. Veleposlaništvo ZDA priporoča, da so ameriški državljani pripravljeni na takojšnjo evakuacijo v primeru opozorila za zračni napad," je zapisano v izjavi.
Ukraine: The U.S. Embassy in Kyiv received specific information of a potential significant air attack on Nov 20. The Embassy will be closed and recommends U.S. citizens be prepared to immediately shelter in the event an air alert is announced. https://t.co/ah0bpDfULK pic.twitter.com/m8cWXCXT2V
— Travel - State Dept (@TravelGov) November 20, 2024
6.20 ZDA bodo Ukrajini zagotovile protipehotne mine
Ameriški predsednik Joe Biden je odobril, da se Kijevu pošlje protipehotne mine, je za britanski BBC v torek povedal ameriški uradnik. Washington pričakuje, da jih bo Ukrajina uporabila na svojem ozemlju, poročajo tuje tiskovne agencije.
Uradnik, ki je govoril pod pogojem anonimnosti, je dejal, da bodo mine dobavili kmalu. Pred tem so od Kijeva prejeli zavezo, da bodo mine uporabili le na svojem ozemlju in na neposeljenih območjih, da se zmanjša grožnja civilnemu prebivalstvu.
Gre za mine z omejenim delovanjem, ki jih ne raznese, ko se baterija izprazni.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v pogovoru za televizijo Fox News v torek posvaril, da bo Kijev izgubil vojno, če bodo ZDA zmanjšale vojaško financiranje.
"Borili se bomo. Imamo svojo proizvodnjo, vendar to ni dovolj, da bi zmagali. In mislim, da to ni dovolj, da bi preživeli," je dodal.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump velja za skeptika glede več milijard vojaške pomoči, ki jo je administracija predsednika Joeja Bidena namenila Ukrajini od začetka ruske invazije leta 2022. Trump je v preteklosti večkrat obljubil, da bo vojno hitro končal, vendar ni nikoli podal podrobnosti, kako namerava to storiti.
Biden si v zadnjih dveh mesecih svojega mandata prizadeva za okrepitev podpore Ukrajini, preden bo januarja oblast prevzel Trump. V nedeljo je tako odobril tudi uporabo orožja dolgega dosega na ruskem ozemlju, zdaj pa je odobril še dobavo min, katerih uporaba je sicer mednarodno prepovedana.
V okviru Ottawske konvencije so prepovedani uporaba, proizvodnja in prenos tega orožja, ki še dolgo po končanih sovražnostih terja žrtve, zlasti med civilnim prebivalstvom v prizadetih regijah. Konvencijo je podpisalo in ratificiralo 164 držav, med njimi ni Rusije in ZDA. Ukrajina je dokument ratificirala leta 2005, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
