Ponedeljek, 18. 11. 2024, 13.38
2 uri, 37 minut
Vojna na Bližnjem vzhodu
Izrael tarča raketnega napada
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,21
V izraelskih napadih na Libanon je bilo od zaostritve konflikta med Izraelom in Hezbolahom oktobra lani ubitih več kot 3.400 ljudi, več kot 14.700 pa ranjenih.
Proti Zgornji in Zahodni Galileji na severu Izraela je danes iz Libanona priletelo okoli 30 raket, je sporočila izraelska vojska. Pred tem je potrdila, da je v nedeljskem napadu na Bejrut ubila tiskovnega predstavnika Hezbolaha Mohameda Afifa. Spopadi med izraelskimi silami in borci šiitskega gibanja se medtem nadaljujejo zlasti na jugu.
13.30 Izrael med nadaljevanjem spopadov v Libanonu tarča raketnega napada
6.50 Zunanji ministri EU tudi o odnosih z Izraelom in ZDA
13.30 Izrael med nadaljevanjem spopadov v Libanonu tarča raketnega napada
Po navedbah izraelske vojske je iz Libanona proti Zgornji in Zahodni Galileji poletelo okoli 30 raket. Zračna obramba je nekatere prestregla, več pa jih je padlo na nenaseljena območja.
Vojska je ob tem danes potrdila, da je v nedeljskem napadu na libanonsko prestolnico Bejrut ubila tiskovnega predstavnika šiitskega gibanja Hezbolah Mohameda Afifa. V napadu je bilo po zadnjih podatkih poleg Afifa ubitih še pet ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.
V nedeljo so izraelske sile izvedle tudi vrsto napadov na regijo Tir na jugu Libanona, v katerih je življenje izgubilo 11 ljudi, najmanj 48 pa jih je bilo ranjenih, je sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje.
Omenjena regija velja za trdnjavo borcev Hezbolaha, ki so po lastnih navedbah danes izvedli več napadov na položaje izraelskih sil na jugu države. Izraelska vojska se je po poročanju lokalnih medijev nanje odzvala z novimi letalskimi napadi in topniškim obstreljevanjem na položaje proiranskega šiitskega gibanja.
Konflikt je po podatkih Svetovne banke doslej povzročil že za slabih pet milijard evrov gospodarske škode. Več kot milijon prebivalcev Libanona je bilo zaradi nasilja primoranih zapustiti svoje domove.
6.50 Zunanji ministri EU tudi o odnosih z Izraelom in ZDA
Zunanji ministri držav članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o nadaljnjih odnosih z Izraelom v luči napetosti na Bližnjem vzhodu. Obravnavali bodo predlog visokega zunanjepolitičnega predstavnika Unije Josepa Borrella za prekinitev političnega dialoga z Izraelom. Na dnevnem redu imajo tudi nadaljnje odnose z ZDA in podporo Ukrajini.
Borrell bo ministrom na zasedanju v Bruslju predstavil svoj predlog za prekinitev političnega dialoga EU z Izraelom v okviru pridružitvenega sporazuma. Kot je napovedal že po oktobrskem zasedanju v Luxembourgu, bodo razpravljali o tem, ali je Izrael v okviru spopadov v Gazi in Libanonu prekršil določbe sporazuma glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.
Da bo predlog prejel potrebno soglasno podporo držav članic, je sicer malo verjetno. Članice so namreč glede vojne na Bližnjem vzhodu precej razdeljene, Nemčija pa je tudi že javno izrazila nasprotovanje Borrellovemu predlogu.
Slovenija, ki jo bo danes v Bruslju zastopala ministrica Tanja Fajon, predlog po neuradnih informacijah podpira.
Ministri imajo na dnevnem redu znova tudi nadaljnjo podporo Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo. Med drugim bodo govorili o podpori tretjih držav Rusiji, med drugim Irana, Severne Koreje in Kitajske.
Oba konflikta pa bosta v ospredju razprave ministrov o nadaljnjih odnosih EU in ZDA po zmagi Donalda Trumpa na ameriških predsedniških volitvah.
To bo predvidoma zadnje zasedanje zunanjih ministrov pod vodstvom Španca Josepa Borrella, ki naj bi ga decembra na položaju zamenjala nekdanja estonska premierka Kaja Kallas. Bo pa v torek v Bruslju Borrell vodil še srečanje obrambnih ministrov, ki se bodo posvetili predvsem nadaljnji vojaški podpori Kijevu.
